Izvedba gozdarskih del ostaja osrednji in ključni del gospodarjenja z gozdovi. Še tako dobro načrtovani cilji in ukrepi lahko ob neustrezni izvedbi del pripeljejo do degradacije okolja, finančnih izgub ali celo človeških tragedij.
1 Uvod
Delo v gozdu spada med najnevarnejše sektorje; delavci so izpostavljeni številnim poklicnim tveganjem in nevarnostim, delo z motorno žago je ena najnevarnejših nalog v gozdovih, posledice nezgod pa so običajno hude (Iftime in sod., 2020). Posebej kritične so razmere v zasebnem sektorju, saj se z gozdnim in kmetijskim delom ne ukvarjajo le kmetje, ampak vsi, ki imajo interes, čas in zemljišče poraslo z gozdom. Nezgode v zasebnem sektorju so zaradi nepopolnih evidenc predmet bolj ali manj dobrih ocen.
Proizvajalci gozdarske opreme, lastniki gozdov in gozdarski izvajalci si nenehno prizadevajo za večjo produktivnost in varnost pri delu. Z zbiranjem in analiziranjem podatkov o nezgodah si lahko ustvarimo sliko o vrsti, pogostosti in resnosti incidentov ter opredelimo ključne vzroke, ki prispevajo k temu. Taka analiza omogoča razvoj usmerjenih varnostnih pobud in spremljanje njihove učinkovitosti. Zaradi bogatih historičnih podatkov lahko spremljamo tudi trende pojavnosti gozdarskih nezgod. Poznavanje stanja in vzrokov za nezgode je ključnega pomena za oblikovanje gozdarske politike in izboljšanja stanja.
V okviru naloge 5.2 javne gozdarske službe smo se zato osredotočili na vzpostavljanje sistema za spremljanje nezgod pri gozdarskih delih v Sloveniji. Naredili smo pregled trenutnega stanja informacijskih virov o nezgodah v gozdarstvu tako na poklicnem in na nepoklicnem področju.
Naredili smo pregled obstoječih baz podatkov o nezgodah v gozdu z namenom ocene dostopnosti in zadostnosti. Načeloma se lahko zanašamo na dokaj popolne podatke o smrtnih nezgodah iz policijskih poročil. Pri ostalih težjih in lažjih poškodbah pa lahko zgolj ugibamo o njihovem obsegu in si pri tem pomagamo s primerjavami iz tujine. Prav tako je zelo težko zajeti nepoklicne nezgode, ker zelo pogosto niso v uradnih evidencah. Zato se pri analizi nezgod običajno omejujemo na tiste s smrtnim izidom. Okoli 63 % smrtnih nezgod v kmetijstvu se zgodi pri uporabi strojev, skupaj z gozdarstvom pa je ta delež še večji. Na osnovi podatkov držav z doslednejšo statistiko ocenjujemo, da se na vsako smrtno nezgodo zgodi še med 100 in 500 poškodb. Vsaka posamezna smrt, do katere pride zaradi nezgode ali drugega vzroka, ki ni povezana s pričakovanim koncem človeškega življenja, je tragedija za posameznika in njegovo bližnjo okolico, saj velja, da je človeško življenje neprecenljivo (Dolenšek in Bernik, 2017). Poleg tega z vsako smrtjo nastanejo tudi stroški za odpravljanje posledic. Podobno velja tudi za težje in do določene mere lažje poškodbe pri delu in okvare zdravja. Te stroške nosijo svojci umrlega ali poškodovanega in družba v celoti. Z realnim poznavanjem vzrokov za nezgode in stroškov za odpravljanje posledic nesreč, je mogoče načrtovati bolj učinkovite ukrepe za njihovo preprečevanje.
Evidenca prijav nezgod pri delu
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ter vsako kolektivno nezgodo. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) kot upravljavec evidence obdeluje podatke iz evidence prijav zaradi spremljanja in analiziranja vzrokov nezgod s smrtnim izidom, nezgod, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dneve, in kolektivnih nezgod, zaradi načrtovanja politike preprečevanja nezgod in bolezni ter zaradi statističnih namenov. Evidenca prijav nezgod pri delu je potencialno zelo pomembna baza za gozdarske nezgode.
SPIN - informacijski sistem za poročanje o intervencijah in nesrečah
Uprava RS za zaščito in reševanje je leta 2005 začela uporabljati tri-nivojski informacijski sistem za zbiranje podatkov o naravnih in drugih nesrečah in podatkov o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč SPIN, ki so ga razvili sami. Aplikacija SPIN je rezultat sodelovanja Uprave RS za zaščito in reševanje in predstavnikov sil za zaščito reševanje in omogoča ažurno zbiranje in obdelavo podatkov o nesrečah in o intervencijah. Od leta 2005 je bil večkrat nadgrajen, zdaj omogoča dobro preglednost in popolno javnost podatkov. Omogoča takojšen pregled aktiviranih enot, celovit pregled vseh dogodkov in analitično obdelavo podatkov. V SPIN se vpisujejo vsi dogodki (Slika 1), ki so povezani z naravnimi in drugimi nesrečami in so bili sporočeni na število 112 ali drugače. Vpisujejo se dogodki, pri katerih so bile aktivirane sile za zaščito in tudi dogodki, ko aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč ni bilo potrebno. Vnesejo se tudi dogodki, zaradi katerih so se aktivirale enote za zaščito, reševanje in pomoč, četudi ni šlo za naravno ali drugo nesrečo.
Z izpisom iz njihove baze smo relativno hitro lahko ustvarili testni prikaz geografske in frekvenčne razporeditve nezgod v Sloveniji (Slika 2), kar je potrdilo domneve o uporabnosti baze.
Z Upravo RS za zaščito in reševanje smo komunicirali v želji po direktnem dostopu do sistema SPIN prek podatkovnega strežnika, vendar nam niso mogli ustreči v programskih prilagoditvah zaradi kadrovske podhranjenosti. Naloga je zabeležena kot nerealizirana, obveščeni bomo o novostih.
Obstaja kar nekaj virov, vendar samostojno noben celovito ne zajame problema nezgod pri delu v gozdu v Sloveniji, saj so omejeni vsak s svojo metodologijo. Mi pa poskušamo z združevanjem primarnih virov zajeti čimbolj celovito sliko. Predstavljeni so bili že nekateri potencialni podatkovni viri, ostane še večja skupina posameznih spletnih medijev.
Z zbiranjem in analiziranjem podatkov o incidentih si lahko ustvarimo sliko o vrsti, pogostosti in resnosti incidentov ter opredeli ključne vzroke, ki prispevajo k temu. Že osnovni podatek o številu dogodkov bi dal boljši vpogled v resnost problema. Osnovna ideja za razvoj metode je združevanje podatkovnih baz v isto formo. Bazira na osnovi XML in se najpogosteje uporablja za deljenje in distribuiranje spletnih vsebine. Pogosto se uporablja za širjenje kratkih izvlečkov novic, uporabniki pa se na te izbrane vsebine lahko »naročijo«. Vsebine potem uporabnik prejme, ko se spletno mesto posodobi (npr. objavljena nova novica) in se sprememba odraža tudi v XML viru, ki se samodejno posodobi. Ta tehnologija ima svoje delovne parametre, eden pomembnejših pa je, da se starejši vnosi brišejo s prihodom svežega. To pomeni, da imamo vedno na voljo npr. zadnjih 30, kronološko najbolj svežih vnosov v spletno stran, 31. vnos pa se izbriše. Ta lastnost je v našem primeru neugodna, saj ne želimo videti le kronološko zadnjih nezgod, ampak imeti tudi funkcijo vzpostavljanja arhiva. Stremimo k ažurnemu in avtomatiziranem sistemu (v čim večji možni meri).
Naleteli smo na več izzivov, to je nekompatibilnost podatkovnih baz nezgod, ki jih bo treba naknadno pretvoriti v izbran standardiziran format. Že znana težava je tudi prekrivanje dogodkov, ko imamo isti dogodek zabeležen v več podatkovnih virih. Vnos je treba urediti tako, da je karseda podatkovno bogat, kar pomeni združevanje podatkov iz različnih virov v celostno informacijo. Želja in naše predvidevanje je, da bo tudi to združevanje moč narediti deloma avtomatsko. Zato je potrebna tehnična nadgradnja, ki bo logično primerjala vnose po datumu in uri ter predlagala združevanje, administrator sistema pa bo predlagano lahko sprejel ali ročno spremenil.
Pregledovalnik smo poimenovali »IRIS« in pomeni Incident Reporting Information System (Slika 3), kar je poznana kratica tudi v drugih državah. Trenutno sistem za spremljanje nezgod spremlja dva različna vira, jih prebere ter razvrsti podatke vnosov v vsebinsko iste stolpce (standardizacija). Vnosi so razvrščeni kronološko po datumu in času vnosa. Zelo pomembno je, da se vnos prebere in zapiše v našo podatkovno bazo, ker se na ta način arhivira. Administrator sistema mora na tem mestu trenutno ročno pregledati (prebrati) vnose z namenom filtriranja nerelevantnih in določanja resničnih vnosov (gozdarske nezgode).
Če vnos ni gozdarska nezgoda, ampak gre za npr. prometno nesrečo, nam sistem omogoča izbris. Vsak posamezen vnos je mogoče tudi urejati (Slika 4). Posamezen vnos je sestavljen iz datuma in časa objave in sprejema v bazo, direktnega spletnega URL naslova do objave, naslov in opis dogodka in imena vira.
Sistem v določenih časovnih intervalih avtomatsko preverja prisotnost novih zapisov. Omogoča tudi ročno sprožitev preverjanja novosti (Slika 5). V pregledovalniku vidimo lahko vse podatke posameznega vnosa, ter rezultat preverjanja teksta s ključnimi besedami. V kolikor izpiše »Not forestry related item«, to pomeni, da v tekstu ni ključnih besed, ki jih iščemo; ne gre za gozdarsko nezgodo. V primeru izpisa »Not inserting existing item« pa vnos v podatkovno bazo ne bo zapisan, ker je že bil, že obstaja. Tako se tehnično izognemo multipliciranju istih nezgod v bazi ob vsakem preverjanju.
Na začetku smo se za snovanje sistema želeli poslužiti zunanjega ponudnika računalniških storitev (IFTTT in Zapier), vendar smo kmalu ugotovili nekaj slabosti: običajno je storitev povezana z mesečnim stroškom ter, da storitve za naše potrebe niso bile dovolj fleksibilne.
V okviru lastnih kapacitet je bil razvit pilotni sistem za spremljanje nezgod pri gozdarski delih v Sloveniji. Moč je ažurno spremljati nezgode z do nekajdnevnim zamikom, kar je velika prednost. Pregledovalnik zaznanih nezgod ni javno dostopen, ker je potrebno narediti še prikaz, kjer bodo interpretirani izbrani kazalniki. V interpretaciji in prikazu nam je vzor spletna stran safetree.nz, kjer so podatki javni, transparentni, v ospredju pa je osveščanje splošne, strokovne in zainteresirane javnosti in promocija varnosti in zdravja na delovnem mestu v gozdarstvu.
Enotne evidence, ki bi pokrivala vse nezgode pri gozdnih delih v Sloveniji, ni. Obstaja kar nekaj virov, vendar samostojno noben celovito ne zajame problema nezgod pri delu v gozdu v Sloveniji, saj so omejeni vsak s svojo metodologijo. Mi pa poskušamo z združevanjem primarnih virov zajeti čimbolj celovito sliko.
Želeli smo analizirati prekrivanje različnih baz in preveriti pokrivanje posamezne baze (celovitost zajemanja). V obdobju od 1. 1. 2020 do 8. 6. 2020 je bilo v Sloveniji po podatkih s portala URSZR SPIN 29 nezgod, od tega 4 s smrtnim izidom. V izpisu ZGS portala "Popis nesreč v zasebnih gozdovih« je 30 nezgod, od tega 3 s smrtnim izidom (Preglednica 2). Tako pri ZGS in SPIN bazi je zadnja nezgoda 4. 5. 2020. V obeh manjka smrtna nezgoda 3. 6. 2020.
Z združenima bazama vidimo, da se je v obdobju 1.1.2020 - 8.6.2020 zgodilo 35 nezgod (Preglednica 4). Od teh 35 nezgod je v bazi ZGS 30 nezgod, v bazi SPIN pa 29 nezgod. V bazi SPIN torej manjka 6 nezgod, v bazi ZGS pa 5 nezgod, vendar ne manjkajo iste. V letu 2013 smo npr. našli 6 nezgod, ki jih ni bilo niti v bazi ZGS niti v bazi Policije.
Najpomembnejša ugotovitev je bila, da noben od informacijskih virov ni popoln – podatkovne baze se deloma prekrivajo, deloma so pomanjkljive. Z enostavnim združevanjem podatkovnih baz prihaja do podvajanja vnosov, zato se je treba temu načrtno ogniti. Rezultati potrjujejo potrebo po previdnosti pri kompleksnem sestavljanju enotne baze podatkov iz več primarnih virov.
1.1Količina podatkov 2020
Po kratkem testnem obdobju smo ugotovili, da večino podatkov prispevajo objave Uprave za zaščito in reševanje (sistem SPIN) (Slika 6).
Zanimal nas je delež vseh zajetih gozdarskih nezgod v primerjavi z nerelevantnimi podatki. V času od 20. 7. 2020 do 4. 1. 2020 (168 dni, slaba polovica leta) je sistem zaznal 186 nezgod. To je v povprečju 1,1 nezgode na dan. Ročno smo prebrali in izločili nerelevantne nezgode. Po izločanju smo imeli le še 34 gozdarskih nezgod. Za nekatere od 34 po opisu ni mogoče nedvoumno trditi, da gre za gozdarske nezgode. Z ročnim izločevanjem smo torej izločili približno 80 % nezgod, ki za nas niso relevantne, sistem pa jih je kljub temu zabeležil zaradi izbranih ključnih besed, ki jih išče (34/186 = ~18 %). Lahko vidimo tudi veliko nihanje pojavnosti nezgod glede na mesece, v katerih se zgodijo (Slika 7). Vendar je treba omeniti, da na začetku delovanja sistema še ni bilo vzpostavljeno filtriranje s ključnimi besedami, zato je zabeleženih nerelevantnih dogodkov relativno veliko (predvsem tipa »odstranjevanje dreves s ceste«). Pričakujemo, da je odstotek relevantnih nezgod zato v resnici nekoliko višji, povišali pa ga bomo lahko tudi z optimizacijo ključnih besed (skrbna izbira, mogoče izključitev besednih zvez (drevo –s ceste), vendar skrbno, da se ne bi relevantne nezgode izmuznile).
V okviru lastnih kapacitet smo v letu 2020 uspešno razvili pilotni sistem za spremljanje nezgod pri gozdarskih delih v Sloveniji. Moč je spremljati nezgode z do nekajdnevnim zamikom, kar je velika prednost. Želimo povečati samodejnost delovanja sistema ter na spletni portal WoodChainManager/InfoGozd dodati pregleden javni prikaz in interpretacijo zbranih podatkov. Z namenom izpopolnjevanja sistema za spremljanje nezgod v gozdarstvu se dogovarjamo za strojno izmenjavo podatkov tudi z drugimi inštitucijami.
Evidence gozdarskih nezgod obstajajo, so pomanjkljive in samostojne, nezdružene, same po sebi nekompatibilne. S sistemom spremljanja nezgod bomo v prihodnje skušali zapolniti to vrzel neobstoječega podatkovnega vira, ki zajame celovito sliko problematike.
V prihodnje bomo sistem še nadgrajevali, potrudili se bomo pridobivati, združevati in analizirati več podatkovnih zbirk državnih organov in javnih objav.
Viri:
Iftime M. D., Dumitrascu A.-E., Ciobanu V. D. 2020. Chainsaw operators’ exposure to occupational risk factors and incidence of professional diseases specific to the forestry field. International Journal of Occupational Safety and Ergonomics, 1-12
Dolenšek M., Bernik R. 2017. Problematika nezgod s kmetijsko in gozdarsko tehniko = Problems of accidents with agricultural and forestry machinery. V: ČEH, Barbara (ur.), et al. Novi izzivi v agronomiji 2017 : zbornik simpozija, Laško, 2017 = New challenges in agronomy 2017 : proceedings of symposium. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 2017. Str. 225-230. ISBN 978-961-90884-9-4. [COBISS.SI-ID 8620921]
24.04.2024 
22.04.2024 
09.04.2024