Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že desetletje sodelujemo z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in ugotavljamo kakovost lesnih goriv, dostopnih na slovenskem trgu. Letos je tako potekala že osma analiza kakovosti lesnih peletov. Glavni namen raziskave je ugotoviti stanje kakovosti peletov na slovenskem trgu ter rezultate primerjati z rezultati preteklih let.
V analize, ki smo jih opravili v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije, je bilo vključenih 18 vreč peletov (slika 1), kupljenih v mesecu juniju in juliju 2023 v osmih prodajalnah po Sloveniji. Glede na poreklo navedeno na embalaži, največ vzorcev, to je 7 vzorcev (39 % od vseh vreč), prihaja iz Slovenije, trije iz Avstrije (17 %), trije iz Bosne in Hercegovine (17 %), dva iz Poljske (11 %) ter po en iz Nemčije in Romunije (6 %). En vzorec ni imel navedenega porekla na embalaži.
Za vsako kupljeno vrečo peletov smo po standardiziranih metodah določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev ter maso peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2:2021. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledi razred A2, ki dopušča manjša odstopanja npr. pri deležu pepela, ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen les ali lesne ostanke iz industrijske proizvodnje. Če peleti ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih vrednosti, jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred. V najvišji kakovostni razred A1 smo razvrstili 12 vreč peletov, kar predstavlja 67 % vzorcev, tri vreče v kakovostni razred A2 (17 %) in tri vreče v kakovostni razred B (17 %). V letošnji analizi ni bilo vreče, ki je zaradi odstopanja vrednosti ne bi bilo mogoče razvrstiti v opredeljene kakovostne razrede.
Zbrani rezultati analize peletov na slovenskem trgu so predstavljeni v preglednici 1. Znotraj posameznega kakovostnega razreda (A1, A2 in B) so vzorci razporejeni po abecednem vrstnem redu naziva blagovne znamke. Rezultati analiz iz preteklih let so objavljeni na spletni strani S4Q (www.s4q.si/kakovost-pelet-v-sloveniji).
Letošnja analiza kakovosti peletov na slovenskem trgu kaže na izboljšanje kakovosti v primerjavi s preteklim letom (Slika 2), saj v letu 2022 enega vzorca nismo razvrstili v kakovostni razred. Vendar stanje ostaja podobno že od leta 2017 naprej. Prav tako kot letos tudi v letih 2019 in 2021 ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostni razred. Letos je delež vzorcev, razvrščenih v kakovostni razred A1, enak kot preteklo leto, in nekoliko nižji kot v letu 2021. V letu 2022 se zaradi slabe kakovosti en vzorec (5,6 %) ni uvrstil v kakovostni razred. V letu 2014 so bili takšni vzorci štirje (27 %), v letu 2015 devet (36 %), v letu 2018 pa en vzorec (4 %). Ugotavljamo, da je zadnja leta delež vzorcev, uvrščenih v kakovostni razred A1, naraščal in je glede na analize v letih 2014 in 2015 zelo visok. V primerjavi z letom 2022 se je znižal delež vzorcev, razvrščenih v kakovostni razred A2, in zvišal delež vzorcev v kakovostnem razredu B. Trend kaže, da se je kakovost lesnih peletov, dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014, izboljšala. K splošnemu izboljšanju kakovosti peletov so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.
Opazili smo nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo ugotovili kar v petih primerih (v analizi 2022 v dveh primerih, v analizi 2021 v treh primerih, v analizi 2019 v treh primerih, v analizi 2018 v šestih primerih, v analizi 2017 v štirih). Trije vzorci z oznakami na embalaži obljubljajo kakovost A1, vendar ustrezajo kakovosti A2, trije vzorci pa obljubljajo kakovost A1, vendar ustrezajo kakovostnemu razredu B. V primeru peletov »Peleti Sava Ensa A2« pa z oznako na embalaži obljubljajo kakovost A2, vendar so se uvrstili v kakovostni razred A1. Rezultati kažejo, da proizvajalcem še vedno največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost (Sliki 3 in 4).
V kakovostnem razredu A1 so med dvanajstimi vzorci štirje vzorci slovenskega porekla: »N- EKO peleti (Biron)« proizvajalca Biron d.o.o., »Lesoteka« proizvajalca Lesoteka d.o.o., »RZ Pellets« proizvajalca RZ Pellets d.o.o. ter »Ta Prav Pelet za Pogret« proizvajalca Biomasa d.o.o. Peleti slovenskega proizvajalca »Bio Profit lesni peleti« in »Energija Narave - Smrekovi peleti« so razvrščeni v kakovostni razred A2. En vzorec slovenskega porekla »Gajles« je uvrščen v skupni kakovostni razred B, in sicer zaradi mehanske obstojnosti, ki dosega vrednost 97,3 % (meja za uvrstitev v kakovostni razred A1 je 98,0 %), glede na ostale parametre pa ustreza kakovostnemu razredu A1.
Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 4,51 € in 9,12 €, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 6,07 €/15 kg vrečo. Letošnja povprečna cena je 0,34 €/15 kg vrečo nižja kot povprečna cena peletov vključenih v lanskoletno raziskavo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred A1 znaša 6,42 €/15 kg vrečo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 znaša 5,43 €/15 kg vrečo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred B pa znaša 5,33 €/15 kg vrečo.
Podrobno poročilo o opravljeni analizi kakovosti peletov na slovenskem trgu v letu 2023 najdete v priponki: POROČILO kakovost peletov 2023.pdf
03.01.2025 
23.12.2024 
16.12.2024