V letu 2025 je izvoz okroglega lesa znašal 1,513 milijona m3 (-5 % v primerjavi z letom 2024), od tega z 40 % prevladuje izvoz industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanostjo bukovega lesa. Uvoz okroglega lesa je v letu 2025 znašal 643.000 m3 (+10 % v primerjavi z letom 2024), od tega je bilo 29 % uvoza industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanostjo hrastovega lesa. Največ okroglega lesa smo izvozili v Avstrijo, uvozili pa iz Hrvaške.
Analize so bile narejene iz začasnih podatkov o količini izvoženega in uvoženega blaga za leto 2025, pridobljenih iz baze statističnih podatkov Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) po pripadajočih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz mase (t) v volumen (m3). Podatki v prispevku so zaokroženi na 1.000 m3.
Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca okroglega lesa
Na količinski obseg izvoza in uvoza okroglega lesa vpliva vrsta dejavnikov, med najpomembnejšimi so razpoložljivost lesa na trgu, globalne cene in povpraševanje, uspešnost poslovanja domače lesnopredelovalne industrije, logistika in politični ukrepi. V času obsežnih naravnih ujm in gradacij podlubnikov v obdobju 2014–2018 je bil izvoz okroglega lesa v Sloveniji rekorden in je znašal čez 2,5 milijona m3 (slika 1). V zadnjih letih izvoz niha med 1,35 milijona m3 in 1,59 milijona m3. V letu 2025 je izvoz okroglega lesa znašal 1,513 milijona m3 in je bil za 5 % manjši v primerjavi z letom 2024; pri tem se je najbolj, za 10 %, zmanjšal izvoz hlodovine iglavcev, medtem ko se je izvoz povečal (+16 %) pri skupini les za kurjavo.
Pomanjkanje domačega lesa na trgu in večje potrebe po surovini s strani lesnopredelovalne industrije sta glavna razloga za povečan uvoz okroglega lesa v obdobju 2020 do 2022. V tem obdobju smo beležili rekorden uvoz hlodovine iglavcev, ki je v povprečju znašal 298.000 m3 na leto. V letu 2025 je uvoz okroglega lesa znašal 643.000 m3, kar je 10 % več kot v letu 2024 in primerljivo z letom 2023.
Slovenija je neto izvoznica okroglega lesa. V času obsežnih sanitarnih sečenj smo beležili zunanjetrgovinski presežek v obsegu tudi čez 2 milijona m3, z rekordom v letu 2016, ko je zunanjetrgovinski presežek znašal 2,625 milijona m3. V letu 2021 smo prvič v zadnjih dveh desetletjih pri hlodovini iglavcev beležili zunanjetrgovinski primanjkljaj, kar pomeni, da je bil uvoz teh sortimentov večji od izvoza. Po najmanjšem zunanjetrgovinskem presežku v zadnjih 19–ih letih leta 2021 (456.000 m3), se je v zadnjih letih le–ta spet povečal; v letu 2024 je znašal 1,010 milijona m3, v letu 2025 pa 871.000 m3. Od tega je z 49 % prevladovala skupina okrogli industrijski les listavcev.
Struktura in smeri izvoza okroglega lesa
Trendi strukture izvoza okroglega lesa kažejo, da je v zadnjih dveh desetletjih večinoma prevladovala skupina hlodi iglavcev. Po letu 2020 pa se je ta trend obrnil in v zadnjih petih letih s povprečno 42 % v izvozu prevladuje industrijski les listavcev, s prevladujočim deležem bukovega lesa. V letu 2025 je bilo tako 611.000 m3 oz. 40 % izvoza industrijskega lesa listavcev, od katerega 33 % predstavlja bukov les ter 20 % hrastov les (slika 2). Italijanski trg predstavlja polovico izvoza industrijskega bukovega lesa, medtem ko je bilo 37 % hrastovega lesa izvoženega na Kitajsko. V strukturi izvoza v letu 2025 z 359.000 m3 oz. 24 % sledi hlodovina iglavcev; te sortimente smo v 89–odstotkih izvozili v sosednjo Avstrijo. V letih 2024 in 2025 smo kljub razmeroma nizkem obsegu sanitarnega poseka izvozili večje količine celuloznega lesa iglavcev, in sicer 328.000 m3, od katerega 90 % predstavlja smrekov ali jelkin les. Prevladujoči izvozni trg slovenskega celuloznega lesa iglavcev je Avstrija. Les za kurjavo je v izvozu leta 2025 predstavljal najmanjši delež (14 %).
Enako kot v letu 2024, je bilo tudi v 2025 največ izvoza okroglega lesa v Avstrijo; količinski obseg je znašal 671.000 m3, kar predstavlja 44 % skupnega izvoza (slika 3). Na drugem mestu sledi Italija, kamor smo lani izvozili 627.000 m3. Vrednost okroglega lesa, ki je bil izvožen v Avstrijo, v letu 2025 znaša 66,6 milijona EUR oziroma v povprečju 122 EUR na tono. Vrednost okroglega lesa, namenjenega za italijanski trg, pa je v letu 2025 znašala 52,8 milijona EUR oziroma povprečno 88 EUR na tono.
Tretja zaporedna država, kamor smo v letu 2025 največ izvažali okrogli les je Hrvaška, s skupno 113.000 m3. Na Hrvaško prevladuje izvoz lesa listavcev, primernega za industrijsko rabo ali za energetske namene. Na četrtem mestu ostaja azijska država Kitajska, kamor se je sicer izvoz v primerjavi z letom 2024 zmanjšal za 40 % in je znašal 53.000 m3. V izvozu na Kitajsko še vedno prevladuje les hrasta za industrijsko predelavo.
Struktura in smeri uvoza okroglega lesa
Kljub velikim količinam razpoložljivega domačega lesa slabše kakovosti v času obsežnih naravnih ujm in gradacij podlubnikov, predvsem v obdobju 2014–2018, je takrat v strukturi uvoza z okrog 35 % prevladoval celulozni in brusni les iglavcev. Po letu 2019 se je struktura uvoza po skupinah okroglega lesa glede na namen rabe izrazito spremenila, saj je v zadnjih letih prevladoval uvoz hlodovine iglavcev; v povprečju obdobja 2020–2024 z 35 % (slika 4). V letu 2025 pa je 29 % oz. 185.000 m3 uvoza predstavljal industrijski les listavcev, kjer z 65 % prevladuje hrastov les. Dve tretjini količin hrastovih sortimentov za industrijsko predelavo smo lani uvozili iz sosednje Hrvaške. V strukturi lanskega uvoza sledi hlodovina iglavcev, in sicer z 157.000 m3 oz. 24 % skupnega uvoza. Največ, 58 % teh sortimentov smo uvozili iz Italije. Nekaj manj kot hlodovine iglavcev, smo v letu 2025 uvozili lesa za kurjavo ter celuloznega in brusnega lesa iglavcev; uvoz lesa za kurjavo je znašal 154.000 m3, celuloznega in brusnega lesa pa 146.000 m3. 70 % količin lesa za kurjavo prihaja iz Bosne in Hercegovine, medtem ko smo v letu 2025 večji del celuloznega in brusnega lesa uvozili iz sosednje Avstrije.
Po letu 2022, v Slovenijo več kot polovico okroglega lesa uvažamo iz Hrvaške in Italije. V letu 2025 smo iz Hrvaške uvozili 210.000 m3 okroglega lesa, kar predstavlja 33 % skupnega uvoza (slika 5). Iz Italije smo uvozili 145.000 m3 oz. 23 % skupne količine uvoza v tem letu. Podatki o vrednosti uvoženega lesa iz Hrvaške kažejo, da je skupna vrednost okroglega lesa v letu 2025 znašala 36,2 milijona EUR oziroma povprečno 174 EUR na tono. Uvoz iz Italije je vrednostno precej nižji in je v 2025 znašal 12,1 milijona EUR oziroma v povprečju 107 EUR na tono.
Uvozu iz Hrvaške in Italije sledi uvoz iz Avstrije; v letu 2025 je le–ta znašal 119.000 m3 in se je povečal za 29 % v primerjavi z letom 2024. Bosna in Hercegovina ostaja na četrtem mestu držav uvoznic okroglega lesa v Slovenijo, od koder smo lani prav tako povečali uvoz, za 24 %. V letu 2025 je zaznati izrazito povečan uvoz okroglega lesa iz Madžarske, od koder prevladuje uvoz hrastovega lesa.
Zahvala
Prispevek je nastal v okviru javne gozdarske službe (JGS), ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v okviru Programske skupine Gozdno–lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo (P4-0430), ki jo financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Viri
Statistični urad RS, 2026. Podatkovna baza »Izvoz in uvoz blaga po šifri Kombinirane nomenklature in po državah, Slovenija« za obdobje 2006 do 2025.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490201S.px (27. 3. 2026)
31.03.2026 
19.03.2026