V Sloveniji je lesna biomasa še vedno široko uporabljana za energetske namene in predstavlja ključni vir energije za izpolnjevanje potreb po toploti v gospodinjstvih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so gospodinjstva v lanskem letu porabila okoli 0,83 milijona ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo drva (0,69 mio ton), sledijo peleti, in nazadnje lesni sekanci, briketi in lesni ostanki.
Drva so tradicionalna in še vedno prevladujoča oblika lesnih goriv v Sloveniji. Po definiciji so drva les, ki je razžagan in razcepljen z namenom energetske izrabe v kurilnih napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Pomemben dejavnik ohranitve kakovosti drv je pravilno skladiščenje. Prav tako je pomembno, da so drva razcepljena, saj oblika drv vpliva na hitrost in kakovost sušenja (manjši in razcepljeni kosi se hitreje sušijo). Drva za ogrevanje je treba skladiščiti na sončnih in zračnih mestih ter dvignjena od tal vsaj 10 cm. Sveže nacepljenih drv z visoko vsebnostjo vode nikakor ni priporočljivo skladiščiti v zaprtih neprezračenih prostorih ali jih prekriti s paroneprepustnim materialom, saj so to pogoji za razvoj trohnob in plesni. V primeru skladiščenja na prostem jih je v poznem poletju, ko drva praviloma dosežejo najnižjo raven vsebnosti vode, priporočljivo shraniti v drvarnico ali če te možnosti ni, kakorkoli zaščititi pred padavinami.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v laboratoriju za lesno biomaso, smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije opravili že šesto analizo kakovosti drv dostopnih na Slovenskem trgu.
V analize je bilo vključenih enajst vzorcev, od tega sedem vzorcev drv na paleti ter štirje vzorci drv pakiranih v manjši priročni embalaži (Slika 1).
Za vse analizirane vzorce drv (dostavljena v različnih embalažah) smo po standardiziranih metodah določili drevesno vrsto, dimenzije polen, vsebnost vode, prostornino in prisotnost trohnobe ali plesni. Na podlagi opravljenih analiz smo drva razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-5:2021. Drva so praviloma izdelana iz neonesnaženega lesa, ki izvira iz gozdov, nasadov ali ostankov lesne industrije. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo drva najvišje kakovosti. Sledita razred A2 in B, ki dopuščata nekatera odstopanja. Če drva ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih in lastnostnih vrednosti, jih ni moč uvrstiti v noben kakovostni razred.
Standard SIST EN ISO 17225-5:2021, ki določa kakovostne in lastnostne razrede za drva, za vse kakovostne razrede opredeljuje natanko 7 dolžinskih razredov, z dovoljenim odstopanjem dveh centimetrov znotraj razreda. Poleg dovoljenega odstopanja dveh centimetrov je dodatno lahko petnajst odstotkov polen krajših od navedene dolžine lastnostnega razreda.
Delež trohnobe oziroma plesni se ocenjuje glede na delež kosov s prisotno trohnobo oziroma plesnimi v skladovnici. Drva brez prisotne (vidne) trohnobe ali plesni se razporedi v kakovostni razred A1, v primeru do 5 % drv z vidno trohnobo ali plesnimi se razporedi v kakovostni razred A2, v primeru 10 % ali več drv z vidno trohnobo se vzorec razporedi v kakovostni razred B.
Glede vsebnosti vode standard določa, da se v kakovostni razred A1 uvrstijo drva z vsebnostjo vode med 10 in 20 %, v kakovostni razred A2 se uvrstijo drva z vsebnostjo vode med 10 in 25 %, in v kakovostni razred B tista, ki imajo vsebnost vode med 10 in 35 %.
V najvišji kakovostni razred A1 smo razvrstili 9 analiziranih vzorcev drv, en v kakovostni razred A2, neuvrščen je ostal en vzorec drv, ki ga ni bilo moč razvrstiti v opredeljene dolžinske lastnostne razrede. Zbrani rezultati analize drv na slovenskem trgu so predstavljeni v preglednici 1. Znotraj posameznega kakovostnega razreda so vzorci razporejeni po abecednem vrstnem redu naziva blagovne znamke (Preglednica 1). V drugi kakovostni razred (A2) se je zaradi prisotnosti plesni uvrstil en vzorec, glede na vsebnost vode pa vzorec ustreza kakovostnemu razredu A1. Neuvrščen pa je ostal vzorec, kateremu zaradi velike variabilnosti dolžin ni bilo moč dodeliti lastnostnega razreda L.
Vsebnost vode znatno vpliva na popolno zgorevanje lesa. Laboratorijske analize so pokazale, da je vsebnost vode v vsakem posameznem vzorcu v povprečju nižja od 20 %, kar pomeni, da se vsi uvrščajo v najvišji kakovostni razred A1. V štirih vzorcih so se poleg lesa drevesne vrste bukve pojavljala tudi polena bresta, gabra, hrasta, javorja in jelke. Do čim je na paletah delež polen lesa drugih drevesnih vrst zanemarljiv (pod 1 %), v majhnih pakiranjih že eno samo poleno predstavlja zajeten delež mase celotne količine pakiranja in zato tudi pomembno vpliva na neskladnosti z deklaracijo na embalaži (tj. »bukova drva«). Dimenzije kurišča kurilne naprave pogojujejo ustrezen dolžinski razred drv, odstopanja v dolžinah polen (predvsem navzgor) so s standardom omejena na največ 2 cm. Prvič se je zgodilo da analiziran vzorec zaradi variabilnosti v dolžini polen ni bil razvrščen v noben dolžinski lastnostni razred naveden v standardu.
Cena in dostava drv
Nakupna cena analiziranih drv (v juliju) je za drva na paleti tj v količinah od 1prm – do 1,7 prm gibala med 126 in 171 EUR/prm z DDV, do čim se je za manjša priročna pakiranja gibala med 290 in 324 EUR/prm brez DDV , torej več kot dvokratnik cene.
Nekateri prodajalci ceno dostave vključijo že v prodajno ceno, drugi pa dostavo zaračunajo posebej. Cena dostave ob nakupu palete oz. 1,7 prm polen (L33), ki jo zaračunajo posebej, se gibljejo med 12 in 30 EUR. V povprečju pa znaša 19 EUR/paleta oz. 13 EUR/prm (L33).
Analiza sestavnih delov palet za dostavo drv.
Kupci imajo na voljo drva dostavljena v embalaži ali brez nje. Za razsuto stanje se odločajo predvsem večji porabniki drv, ki imajo poseben in dovolj velik prostor za skladiščenje drv. Tisti, ki le občasno zakurijo v peči ali na žaru, si lahko polena kupijo v priročni embalaži tj. mrežasti vreči, kartonasti škatli ali leseni gajbici (običajno pakiranje cca. 10 kg). Gospodinjstva, katerim glavni vir ogrevanja niso drva, vendar imajo za pomožni vir ogrevanja dodatno vgrajeno tudi malo kurilno napravo na trda goriva, ne porabijo velikih količin drv. Takšnim gospodinjstvom so optimalna izbira drva zložena na paleti, še posebej, če imajo prostor za skladiščenje dostopen z ročnim viličarjem in imajo tako prihranjeno dodatno prelaganje drv.
Embalaža (paleta) je največkrat namenjena enkratni uporabi, strošek materiala in izdelave mora tako prodajalec vključiti v prodajno ceno. Z vidika konkurenčnosti nastane potreba po čim bolj poceni tj. za izdelavo enostavni in materialno nepotratni embalaži.
Palete za drva nimajo predpisanega standarda (kot npr. »euro paleta«) in se glede na ponudnika tudi rahlo razlikujejo v zunanjih merah in številu konstrukcijskih elementov.
V letošnjo analizo embalaže je bilo vključenih 5 palet, z oglaševano uporabno prostornino 1,7 prm polen (L33). Materiale smo v grobem razdelili v 3 skupine in sicer les, kovina in umetni materiali (plastika).
Glede na vrsto lesa je bilo vseh 5 analiziranih palet izdelanih iz lesa iglavcev. Povprečna paleta je vsebovala 34 lesenih konstrukcijskih elementov v skupnem volumnu 0,065 m3. Poleg lesa so bile palete v povprečju sestavljene iz 152 žebljev (360 g), 50 g žice in 12 g umetne mase, skupno torej 423 g nelesenih snovi (Slika 2). Med umetno maso smo letos všteli vrvi in povezovalne trakove iz umetne mase.
Variabilnost porabe materiala med posameznimi paletami je dokaj velika, in je večja v primerjavi z rezultati iz let 2024 in 2025 (Slika 3). Velika variabilnost namreč nakazuje, da izdelava palet še ni optimizirana in je pri porabi materiala možna racionalizacija. Rezultati analize so zato lahko povod proizvajalcem za razmislek o racionalizaciji materialnih stroškov in vodilo pri optimizaciji procesa izdelave palet.
Več informacij o ogrevanju z lesnimi gorivi, prednostih in smernicah za pravilno uporabo oz. kurjenje je na voljo na spletni strani WCM (https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/prirocnik-za-lastnike-gozdov/lesna-goriva/2021020309401023/).
10.11.2026 
02.11.2026