V Žetalah je 21. in 22. aprila potekal že dvajseti tradicionalni Gozdarski praznik. Začelo se je leta 1998. Skupina gozdarskih delavcev in revirni gozdar so se, skupaj s člani dve leti pred tem ustanovljenega strojnega krožka žetalanec, lotili organizacije gozdarskega tekmovanja.
A pred samim tekmovanjem se je bilo potrebno naučiti abecede s tečajem varnega dela z motorno žago. Takrat npr. osebna varovalna oprema še ni bila samoumevna tudi za tiste, ki so delali že vsaj pol poklicno. Tako so bila tekmovanja vsa minula leta del izobraževanja za varno delo, s časoma pa so postala tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo lastnikov gozdov na sejmu v Gornji Radgoni. Vsakih pet let je gozdarski praznik dvodneven in tak je bil tudi letošnji. Bogat program je v soboto obsegal pregled gasilnikov, prikaz gozdarske in hribovske tehnike, izobraževanje, blagoslov traktorjev in traktoristov ter večerno druženje, v nedeljo pa sta se odvijala prikaz tehnike in skoraj celodnevno gozdarsko tekmovanje.
Slika: Dve tretjini haloške občine žetale pokrivajo gozdovi. Na gozdarski praznik z gozdovi diha cel kraj.
Izobraževanje ForBioEnergy
V sobotnem izobraževanju je osrednje mesto zajemalo izobraževanje v okviru projekta ForBioEnergy (Interreg MED projekt), v katerega sta s slovenske strani vključena Gozdarski inštitut Slovenije in RRA Zeleni kras, d.o.o.. Cilj projekta je analiziranje možnosti pridobivanja, predelave in rabe lesa v energetske namene v zavarovanih območjih in iskanje rešitev za zmanjševanje ovir, ki zavirajo razvoj sektorja in načrtovanje izkoriščanja biomasnih potencialov, hkrati pa ohranjajo biotsko pestrost zavarovanih območij. Tudi v Sloveniji imamo zavarovana območja, kjer gozdovi in površine v zaraščanju predstavljajo pomemben vir lesa za energetske namene. S projektom ForBioEnergy želimo spodbuditi pridobivanje in rabo lesa v energetske namene na lokalni ravni in s tem zagotoviti, da se les porabi v območju, v katerem je bil pridobljen.
Slika: V okviru gozdarskega praznika je potekalo tudi tretje izobraževanje v programu ForBioEnergy, ki obravnava rabo lesa za energetske namene v zavarovanih območjih.
Pridobivanje lesa iz zavarovanih območij lahko otežujejo različne omejitve, katere pa niso nujno vezane samo na zavarovana območja, ampak se z njimi soočamo tudi širše, na regionalni ali nacionalni ravni. Takšni omejitvi sta na primer razdrobljena gozdna posest in posledično slabša aktivnost lastnikov gozdov. Gozdarji iz lokalne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so to lepo prikazali na primeru gozdnogospodarske enote Lešje, ki se nahaja v občinah Majšperk in žetale in obsega okroglo 5.000 ha gozdov, od katerih je 80,6 % v zasebni lasti in z zelo razdrobljeno posestno strukturo. Analiza je pokazala, da predstavlja dejanski posek lesa le 42,1% možnega poseka in da 57,9 % lesa, potencialno uporabnega za energetske namene, vsako leto ostane v gozdovih. To ne ruši zgolj razmerja razvojnih faz gozda, slabša vitalnosti in ogroža okoljskih funkcij gozda, pač pa se izgubljajo tudi gospodarske koristi. Preprost, a realen izračun (prodajna cena minus stroški poseka in spravila) pove, da lastniki letno na hektar zaradi neposekanega lesa izgubijo 81 evrov/ha, na ravni enote pa to v devetih letih znese skoraj 3 milijone evrov. In če to preračunamo nazaj, je to 8,6 delavcev na leto, kar za območje žetal in Majšperka nikakor ni malo.
Slika: Dodaten, majhen hidravlično gnan vitel za vleko žične vrvi od vitla do bremena podjetja Tajfun
K izboljšanju izkoriščenosti potencialov lesa, predvsem v zavarovanih območjih, želimo pripomoči tudi z aktivnostmi v projektu ForBioEnergy. Ena od teh je pri-prava akcijskega načrta, v katerem bomo opredelili šest ključnih ovir s področja pridobivanja in rabe biomase v zavarovanih območjih ter podali predloge in priporočila za njihovo odstranitev z namenom izboljšanja stanja gozdov in povečanja rabe lesne biomase kot lokalnega in obnovljivega vira energije. Akcijski načrt bo namenjen vsem ključnim deležnikom (regionalnim in lokalnim javnim organom, upravljavcem zavarovanih območij itd.), ki so povezani s posameznimi omejitvami in imajo možnost predloge in rešitve tudi izvajati. Več o projektu ForBioEnergy lahko preberete na spletni strani https://forbioenergy.interreg-med.eu/.
Slika: Rezalno-cepilni stroj podjetja Vitli Krpan
Za varno delo v gozdu in informacijski portali
V nadaljevanju izobraževanja so udeleženci najprej kratko obnovili osnovna izhodišča in pravila, ki jih je potrebno upoštevati, če želimo v gozdu delati varno in zdravoŽalostna statistika pove, da je v zadnjih desetih letih v povprečju umrlo 25 ljudi na leto pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu in od teh največ pri delu v gozduŠtevilna pravila, ki segajo od usposobljenosti, uporabe osebne varovalne opreme, organizacije dela, načina dela, strojev, orodij in pripomočkov, pa do psihofizičnega stanja, lahko prevedemo v dve izhodišči: kdor želi delati v gozdu, se mora usposobiti, opremiti in delati kot profesionalec in kdor želi delati v gozdu, sme delati le tisto, za kar je usposobljen, sposoben in opremljen.
Slika: Krožna žaga Posch (zastopa Mehanizacija Miler), nekoliko drugačne izvedbe
Pri gospodarjenju z gozdom so zelo pomembne informacije, te pa nudijo tudi različni spletni programi in pripomočki, a lastniki gozdov niso vedno seznanjeni z njimi. Udeleženci so si tako ogledali prostorske informacije o gozdovih, od gozdnogojitvenih območij do parcele, vrste gozdov, gozdnih cest, območij Nature 2000, sestojev, lovišč itn., ki so na voljo na spletni strani http://prostor.zgs.gov. si/pregledovalnik/ Zavoda za gozdove Slovenije. Na zavodovi spletni strani je mogoče najti tudi informacije o lastnem gozdu, od razvojnih faz, deležev drevesnih vrst v lesni zalogi do možnega poseka, kontaktne podatke revirnega gozdarja itn. Na spletni strani vpišemo katastrsko občino in parcelne številke posesti in program nam pripravi opisni list gozdne posesti. Na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije http://wcm.gozdis. si/ je na voljo orodje za izračun stroškov strojev in normativov za gozdno proizvodnjo, informacije o trenutnih tržnih cenah okroglega lesa in lesnih goriv, na spletni strani http://www.mojgozdar.si/ pa je na voljo iskalnik ponudnikov storitev v gozdarstvu od poseka, spravila lesa do transporta in o ponudnikih gojitvenih del, izdelave sekancev ter aktualne novice o dogodkih v slovenskem gozdarstvu.
Slika: Prodajni program Husqvarna (trgovina LOPA, Maribor)
Prikazi gozdarske in gorske tehnike
Oba dneva je potekal prikaz gozdarke in hribovske tehnike. Pri podjetju LOPA iz Maribora so predstavili program podjetja Husqvarna (osebno varovalno opremo, klasične motorne žage, oprtne žage za nego, oprtne kosilnice in potrošnje materiale). Tajfun je pri vitlih poleg pro-dajnega programa predstavil tudi vitel z dodatnim majhnim hidravlično gnanim vitlom za vleko vrvi od vitla do bremena. Pri pravi lesa za ogrevanje so prikazali pripravo polen z rezalno-cepilnim strojem in nakladanje hlodov na nakladalno rampo s traktorskim, daljinsko krmiljenim žerjavnim nakladalnikom. Najavili so tudi predstavitev novih proizvodov, in sicer gozdarskih prikolic. Pri podjetju Vitli Krpan so prav tako predstavili gozdarke vitle in pripravo polen z rezalno-cepilnim strojem. Pri Mehanizaciji Miler so predstavili program Posch za pripravo drv (cepilniki in krožne žage) ter Reform (motorne kosilnice s kolesi za gorske terene). Za takšne terene so bile predstavljene tudi motorne kosilnice in gorski traktor AEBI, ki jih je predstavilo podjetje Kmetijstvo Polanec.
Članek je bil objavljen v reviji Kmetovalec 2/2018, ki jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.