V letošnjem letu podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici. O zgodovini podjetja in podjetju samem smo obširno pisali v aprilski številni Kmetovalca, tokrat pa vam prinašamo nekaj vtisov s praznovanja 50 letnice, ki se je na Planini pri Sevnici odvijala v začetku letošnjega julija in kaj od tega podjetja lahko pričakujemo v prihodnosti. V Tajfunu so praznovanje poimenovali kot prvi »Tajfunov World Summit« ali po slovensko prvi »Tajfunov svetovni vrh«, kar pomeni, da mu dobo sledili še številni naslednji. Tako je praznovanje sicer imelo pridih zgodovine, a je bila na temeljih sedanjosti na vsakem koraku predvsem poudarjena prihodnost.
Za naslednjih 50 let
Planina pri Sevnici tako ali drugače diha s podjetjem Tajfun, ki ni le največji zaposlovalec v kraju in na širšem Kozjanskem, pač pa tudi motor razvoja tega kraja. In na praznovanju 50 letnice je kraj s Tajfunom dihal dobesedno, saj je bila je bila tako ali drugače v dogajanje vključena celotna vas, od trga na začetku vasi, šolskega igrišča, telovadnice, pa vseh Tajfunovih prostorov z okolico pa do gradu, ki ga ima Tajfun v dolgoročnem upravljanju in ga postopno, a vztrajno obnavlja.
Celodnevno praznovanje se je začelo s prireditvijo v telovadnici osnovne šole, ki jo je, čeprav je profesionalec na drugih področjih, moderiral in s svojim sodelavci na odru in drugimi v zaodrju, mojstrsko izpeljal direktor podjetja Iztok Špan. Večina prireditve je bila naravnana v tehnološko prihodnost in strojniško obarvana. Z matematiko kot temeljem ostalih aplikativnih znanosti in kar komplicirano formulo kot rdečo nitjo prireditve, a vsak člen je imel navezavo na Tajfunove proizvode ter načrte in na koncu je postala razumljiva vsem. Vse je bilo prikazano in predstavljeno s sodobnimi komunikacijskimi in predstavitvenimi tehnikami, a v središču so vedno ostali ljudje. Uporabniki oz. kupci, trgovci, dobavitelji, zaposleni, vodstvena ekipa in ustanovitelj podjetja Jože Špan. Po kratkem slikovnem pregledu zgodovine, se mu je sedanji direktor in sin, v imenu vseh ostalih sodelavcev in sodelujočih pri Tajfunovih dejavnostih, zahvalil za njegovo delo, temelje podjetja, vizijo in trud. Pri pogledih v prihodnost so začeli z rdečo sivo barvo. Po nekoliko zavitih poteh oziroma odisejadah v razvoju je sedaj tu. Prototip nove generacije vitlov. VIP 90 PRO, s 85 kN vlečne sile najmočnejši v seriji, sledili pa bodo še šibkejši. Zobniško gonilo, do 130 m vlečne vrvi debeline 13 mm, robusten okvir, hidravlično zgiben spodnji del naletno odrivne deske, hidravlično gnan izvlečni škripec z izklopnim stikalom pri privleki so le nekatere njegove značilnosti.
Nadaljevali so z mešanimi barvami svojih informacijskih in merilnih naprav prihodnosti. Poleg elektronske premerke za meritve gozdnih lesnih sortimentov in prenosa ter obdelave podatkov so velik poudarek dali senzorju za dinamično merjenje mase na nakladalnikih oz. dvigalih. Dinamično pomeni, da za meritev mase bremena, npr. hloda, ni potrebna zaustavitev gibanja dvigala, pač pa se breme z zadostno natančnostjo stehta med dviganjem. Pri rdeče obarvanih dvigalih Tajfun Liv so predstavili novo serijo kompaktnih zložljivih dvigal ZK, ki imajo spremenjeno kinematiko dvižne roke in tako večjo zmogljivost z daljšim dosegom ter dodane dvojne luči za osvetljevanje delovnega področja. Napovedali so tudi prenovo spletne strani, ki bo delovala na novi domeni. Kot uspešen primer poslovanja z dvigali so predstavili nemško podjetje, ki dodeluje kamione za prevoz lesa, opremlja pa jih s Tajfun Liv dvigali.
Proti koncu so prešli še na modro barvo. RCA 330 joy je nov elektrohidravlično krmiljem rezalno cepilni stroj. Kompakten stroj s premerom debel do 33 cm, dolžino polen od 20 do 40 cm, 11 tonami cepilne mase in kot rečeno, s krmiljenjem prenesenim od večjih in uveljavljenih tipov joy. Za konec pa še nazaj, oz. h koreninam, kot so poudarili na prestavitvi. Pri Tajfunu so začeli s transportom sena, s puhalnikom Tajfun, sedaj pa nadaljujejo s tirnimi grabeži oz. mostnimi dvigali, kakor je komu ljubše, za transport sena v senik in iz senika, pa tudi silaže in bal. Ta dvigala so začeli izdelovati na pobudo lastnika avstrijskega podjetja HSR, ki je specialist v proizvodnji opreme za sušenje sena. Gre za sodobna, zmogljiva dvigala opremljena z najsodobnejšimi rešitvami, ki jih je možno ponuditi na trgu.
In na koncu so prešli še na zeleno barvo. Pa to ni barva kakšnega novega proizvoda, pač pa dolgoročna in futuristična zasnova Tajfunovih proizvodnih prostorov, ki bodo zgrajeni tako, da se bodo vklapljali v okolico kot griči in vzpetine, s komaj opaznimi vhodi. Pred petimi leti so predstavili prvi del skladiščno montažne hale, ki je že bila zgrajena po futuristično zasnovi. Sedaj so predstavili novo zgradbo, sicer še v klasični oz. sedanji industrijski arhitekturi in sredi gradnje, so si udeleženci praznovanja lahko ogledali kot vzhodni podaljšek sedanjih proizvodnih prostorov.
Predvsem pa so si na plošči novega objekta lahko ogledali opisane novosti. Polega tega pa so pripravili tudi prikaze delovanja njihovih strojev in sicer vitlov, rezalno cepilnih strojev in dvigal. Pri vitlih je bila največ pozornosti deležna naprava za vleko žične vrvi od vitla do bremena in sicer s hidravlično gnanim navijalnim bobnom na samem vitlu in obračalnem škripcem v gozdu. Že nekaj let stara ideja in koncept, ki ga skuša do uporabnosti razviti več proizvajalcev vitlov. Mehanika in hidravlika nista problem, zahtevno pa je doseči usklajeno delovanje obeh v naravnem okolju (gozdu). Seveda pa so obiskovalcem odprli tudi proizvodne prostore in ogled je bil mogoč v živo, ob sicer omejeni, a še vedno potekajoči proizvodnji. Dobrodošla novost so tudi predvajalniki s katerimi si vsak obiskovalec sam vklopi predvajanje informacije na določenem proizvodnem mestu. Ne gre pa pozabiti omeniti še Tajfunov sejem s ponudbo kmetij iz širše okolice, pa tudi žejen in lačen ni odšel nihče s Planine pri Sevnici. V večernih urah so poskrbeli za veselico odprtega tipa na šolskem igrišču, kjer so udeležence zabavali Il Divji, Sekstakord in Nuša Derenda. Istočasno pa so povabljeni gostje lahko uživali v ekskluzivni postrežbi na gradu, kjer je za zabavo poskrbel ansambel ArsGrova.
Marjan Dolenšek
Gozdarski inštitut Slovenije
Članek avtorja Marjana Dolenška je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi viri 3/2017, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.