Razpoložljivih količin okroglega lesa še ne izkoriščamo v zadostni meri

Prav zaradi vseh teh akterjev je razvoj nove in bolj natančne metodologije za izračun ocen potencialov lesa, ki upošteva, poleg naravnih tudi tehnološke ter socialno-ekonomske razmere, še toliko bolj pomemben. Metodologija, ki je bila razvita na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS), je univerzalna. Izdelana sta dva različna modela, in sicer za: izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov na primeru hlodov smreke in jelke srednjega premera od 20 do 59 cm ter za izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov listavcev in lesa slabše kakovosti za energetske namene. Metodologija temelji na realnih, podrobnih in ažurnih vhodnih podatkih, ki so bili pridobljeni iz večletnih popisov kmetijskih gospodarstev in vzorčnih popisov kmetijstva (Statistični urad RS, iz letnih poročil Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, iz internih podatkov Gozdarskega inštituta Slovenije (npr. baze za snemanje normativov) ter iz različnih baz popisov Zavoda za gozdove Slovenije. Prostorski prikaz ocen količin je na ravni oddelka, kar je najnižja prostorska raven, ki še zagotavlja zadovoljive in natančne rezultate.

Za nadaljnji razvoj gozdno-lesnih verig je med drugim zelo pomembna tudi informacija o možnih in dejanskih količinah lesne surovine, ki so v naših gozdovih in se ob upoštevanju podatkov o preteklem gospodarjenju in predpostavki, da se povpraševanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo, lahko pojavijo na trgu. Ti podatki o ocenah tržnih količin in potencialov so vsestransko koristni, in sicer: za razvoj lesnopredelovalne industrije, za obstoječe in nove investitorje, za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ali trgovino z lesom, za strateško načrtovanje razvoja občin, za umeščanje proizvodnih verig v prostor, za boljše načrtovanje gospodarjenja z gozdom.

Prav zaradi vseh teh akterjev je razvoj nove in bolj natančne metodologije za izračun ocen potencialov lesa, ki upošteva, poleg naravnih tudi tehnološke ter socialno-ekonomske razmere, še toliko bolj pomemben. Metodologija, ki je bila razvita na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS), je univerzalna. Izdelana sta dva različna modela, in sicer za: izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov na primeru hlodov smreke in jelke srednjega premera od 20 do 59 cm ter za izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov listavcev in lesa slabše kakovosti za energetske namene. Metodologija temelji na realnih, podrobnih in ažurnih vhodnih podatkih, ki so bili pridobljeni iz večletnih popisov kmetijskih gospodarstev in vzorčnih popisov kmetijstva (Statistični urad RS, iz letnih poročil Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, iz internih podatkov Gozdarskega inštituta Slovenije (npr. baze za snemanje normativov) ter iz različnih baz popisov Zavoda za gozdove Slovenije. Prostorski prikaz ocen količin je na ravni oddelka, kar je najnižja prostorska raven, ki še zagotavlja zadovoljive in natančne rezultate.

Iz razultatov lahko zaključimo naslednje: Ocene količin in potencialov hlodov listavcev v Sloveniji nakazujejo, da je izkoriščena polovica teoretičnega tržnega potenciala. Slabša modelna izkoriščenost (tj. kvocient med dejanskim in teoretičnim potencialom) hlodov listavcev je v zasebnih gozdovih in znaša le 32 %. Pri lesu slabše kakovosti za energetske namene je modelna izkoriščenost teoretičnega potenciala v slovenskih gozdovih precej nižja kot na primeru hlodov listavcev, saj znaša le 32 %. Izredno nizka je modelna izkoriščenost teoretičnega potenciala v zasebnih gozdovih, precej večja pa v državnih in občinskih gozdovih ter gozdovih drugih pravnih oseb, saj dosega 77%.

Na Gozdarskem Inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, imamo vizijo za nadgradnjo zgoraj opisanih metodologij predvsem pri zajemu vhodnih podatkov (vključitev celotne nadzemne biomase).Nadgraditi želimo tudi izračun faktorjev za tržne količine lesa v primeru nenadnih sprememb v gozdovih (npr. naravne motnje), faktorje za tržne količine več različnih vrst gozdno lesnih sortimentov in za več drevesnih vrst. Dejanske količine hlodov smreke in jelke bi lahko z nadgradnjo metode ločili po teh dveh drevesnih vrstah, saj les jelke ni tako vsestransko primeren za različne konstrukcijske namene kot les smreke. Pri listavcih pa zaradi pomanjkanja dovolj natančnih vhodnih podatkov to ne bi bilo izvedljivo. Predstavljeno metodologijo želimo v prihodnosti preizkusiti na čim več realnih projektih (načrtovani predelovalni centri, novi energetski objekti..).


Za več informacij se obrnite na avtorja prek emaila () ali preberite v članku "Metodologija za ocene potencialov v Sloveniji".