Stroški dela v gozdarstvu

Stroški dela so praviloma vsi stroški, ki se vežejo na posameznega zaposlenega, ne glede na to koga bremenijo – delavca ali delodajalca. Vendar je za podjetje pomemben le tisti del stroškov dela, ki ga potrebuje za kalkulacijo cene svojega blaga ali storitve. Upoštevajoč slednjo teorijo, se v stroške dela uvrščajo bruto plače zaposlenih, prispevki delodajalcev za socialno varnost, drugi stroški, ki izvirajo iz pravic delavcev, subvencije za zaposlovanje ter fiksni stroški poslovanja (najemnina, telefon, elektrika, voda,…). Podobno stroške dela ureja tudi evropska uredba, ki mednje vključuje sredstva za zaposlene (plače in prispevki delodajalcev za socialna zavarovanja), sredstva za poklicno izobraževanje in usposabljanje, davke in druge izdatke, ki jih plača delodajalec ter subvencije, ki jih prejme delodajalec.

Na Gozdarskem inštitut Slovenije v sklopu letnih posodobitev informacijskega portala WoodChainManager razvijamo novo orodje z uporabo katerega bodo uporabniki lahko izračali stroške dela v gozdarstvu za delavca, samostojnega podjetnika posameznika in kmeta. Zaradi zahtevnosti razvoja bomo v letošnjem letu ponudili zgolj orodje za izračun stroškov dela za delavca v delovnem razmerju. V prihodnjih mesecih bomo v sklopu bloga objavili pregled stroškov dela v gozdarstvu. V prvem blogu se bomo pripravili splošen pregled stroški dela v gozdarstvu za boljšo predstavo.

Uvod v stroške dela

Stroški dela so praviloma vsi stroški, ki se vežejo na posameznega zaposlenega, ne glede na to koga bremenijo – delavca ali delodajalca. Vendar je za podjetje pomemben le tisti del stroškov dela, ki ga potrebuje za kalkulacijo cene svojega blaga ali storitve. Upoštevajoč slednjo teorijo, se v stroške dela uvrščajo bruto plače zaposlenih, prispevki delodajalcev za socialno varnost, drugi stroški, ki izvirajo iz pravic delavcev, subvencije za zaposlovanje ter fiksni stroški poslovanja (najemnina, telefon, elektrika, voda,…). Podobno stroške dela ureja tudi evropska uredba, ki mednje vključuje sredstva za zaposlene (plače in prispevki delodajalcev za socialna zavarovanja), sredstva za poklicno izobraževanje in usposabljanje, davke in druge izdatke, ki jih plača delodajalec ter subvencije, ki jih prejme delodajalec.

Čeprav o stroških dela govorimo le v primeru sklenjenega delavnega razmerja, saj so to stroški, ki jih ima delodajalec zaradi zaposlitve delavca, jih lahko izračunamo tudi za osebe, ki dejavnost opravljajo samostojno. Na področju gozdarstva je po podatkih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) največ poslovnih subjektov organiziranih kot samostojni podjetniki posamezniki (454), sledijo jim nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (369) in ostale oblike (168).

Delovni čas

Pred izračunavanjem stroškov dela, je potrebno najprej opredeliti delovni čas. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo za gozdarstvo Slovenije povprečna mesečna obveznost delavca v gozdarstvu traja 40 ur na teden. Ker je dejavnost gozdarstva sezonska dejavnost, kolektivna pogodba ponuja možnost prerazporeditve delovnega časa za terenske delavce. Tako je delovni čas teh delavcev v mesecih, ki so za delo v gozdu ugodnejši podaljšan za maksimalno 10 ur na dan oziroma 50 ur na teden. V zimskih mesecih je delovna obveznost terenskih delavcev lahko skrajšana, vendar največ za 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko. Poleg prerazporeditve delovnega časa kolektivna pogodba vsebuje tudi določbo o prekinitvi delovnega časa zaradi vremenskih razmer. V kolikor pride do prekinitev, se le te nadomeščajo s prerazporeditvijo delovnega časa v okvirju koledarja dela ter z delom ob sobotah. Delo sme potekati v soboto največ trikrat na mesec, pri čemer sme biti v celem koledarskem letu največ 22 delovnih sobot.

Za potrebe izračuna stroškov dela, je potrebno določiti tudi dolžino delovnega tedna. Ta v gozdarstvu traja pet delovnih dni, in sicer od ponedeljka do petka. Morebitno delo ob sobotah in drugih dela prostih dneh šteje za delo v manj ugodnem delovnem času in je podvrženo dodatnemu plačilu.

Podobno kot v drugih gospodarskih panogah, so tudi v gozdarstvu delavci, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega. Tem delavcem pripadajo plača, povračila stroškov za prehrano med delom in nekateri drugi prejemki v zvezi z delom, ki so vezani na dolžino delovnega časa (regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči) v sorazmerju s časom, za katerega so sklenili delovno razmerje. Vendar strošek dela takega delavca na uro ostaja enak.

Za izračun stroškov dela je pomembno tudi ločevanje med delovnim časom in efektivnim delovnim časom. V delovni čas delavcev se namreč vštevajo tudi odmor med delovnim časom (malica) in čas upravičenih odsotnosti z dela (dopust, bolniška odsotnost, dela prosti dnevi po zakonu,…). Upoštevajoč vse zgoraj navedene določbe glede delovnega časa ter letni koledar, delovni čas enega koledarskega meseca v povprečju znaša 22 dni oziroma 174 ur. Efektivni delovni čas pa pomeni zgolj čas, ko je delavec delodajalcu dejansko na voljo in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

V končnem izračunu se upoštevajo zgolj odsotnosti, ki so predvidljive za vse delavce, in sicer dopust, bolniške odsotnosti in odsotnosti zaradi praznikov in dela prostih dni v skupnem trajanju 58 dni v koledarskem letu.

Za razliko od določb delovno pravne zakonodaje, ki urejajo delovni čas delavca v delavnem razmerju, slovenska zakonodaja ne pozna določb, ki bi urejale delovni čas samostojnega podjetnika posameznika in kmeta. Namen delovno pravne zakonodaje je urejanje pravic in obveznosti delavcev. Tako samostojni podjetnik posameznik kot tudi kmet štejeta za samozaposleni osebi, zato nista podvržena varstvu v delovno pravni zakonodaji. Kljub navedenemu je delovni čas samostojnega podjetnika posameznika in kmeta v zakonodaji posredno urejen. Določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, namreč določajo, da polni zavarovalni čas samostojnega podjetnika posameznika in kmeta znaša 40 ur na teden ter, da se oba v obvezna socialna zavarovanja praviloma vključita za polni zavarovalni čas. Pogosto sicer samostojni podjetnik posameznik in kmet delata dalj časa, kot znaša polni zavarovalni čas. Ne glede na to je v končnem izračunu stroškov dela tudi za samostojnega podjetnika posameznika in kmeta upoštevana enaka dolžina delovnega časa kot za delavca v gozdarstvu – 40 ur tedensko in 174 ur mesečno.

(vsebina je povzeta po internem gradivu Urške Ahlin Ganziti)

Za več informacij se obrnite na avtorja prek emaila ().