Vloga Društev lastnikov gozdov pri mobilizaciji lesa

Na rabo gozdnega prostora v Sloveniji vplivajo različni politični programi. Poleg tega proizvodnja lesa in trženje lesa iz zasebnih gozdov dobivata vedno večji pomen v gozdarstvu pri nas. Lokalne pobude lahko te dejavnosti podpirajo in tako spodbujajo mobilizacijo lesa iz zasebnih gozdov. Ena izmed takšnih lokalnih pobud so tudi Društva lastnikov gozdov, ki jih je bilo v zadnjih 16 letih v Sloveniji ustanovljenih 30.

Vsa društva skupaj imajo več kot 4.000 članov, kar pa še vedno predstavlja le okoli 1 % skupnega števila zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. Pri ustanavljanju društev so bili v večini primerov vključeni zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) in sicer kot glavni pobudniki ali kot strokovna pomoč. Prvo društvo je bilo v Sloveniji ustanovljeno leta 2001, njegove glavne naloge pa so bile: izobraževanje o gospodarjenju z gozdom, svetovanje pri trženju lesa in povečanje prodajne vrednosti okroglega lesa, spodbujanje sodelovanja z društvi za medsosedsko pomoč, zastopanje interesov članov pri sprejemanju zakonodaje.

Združevanje zasebnih lastnikov gozdov je dobro in ga je potrebno spodbujati, saj omogoča lažje in (ekonomsko) učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi - skupno izvajanje del, skupna prodaja lesa, skupna nabava delovnih sredstev, izobraževanje za varno delo,... Večina društev v Sloveniji še vedno deluje na ljubiteljski ravni, vendar se nekatera društva že odločajo za profesionalizacijo.

Leta 2015 je v okviru mednarodnega projekta SIMWOOD Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) v sodelovanju z ZGS in Bavarskim državnim inštitutom za gozdarstvo (LWF) s pomočjo osebnih intervjujev izvedel študijo o društvih lastnikov gozdov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 25 društev od katerih smo pridobili izkustvene informacije glede njihovega delovanja. S to raziskavo smo opredelili deležnike posameznih društev, njihove vplive in vloge v omrežju delovanja društev lastnikov gozdov. Rezultati kažejo, da imajo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in občine največji vpliv na delovanje 25 v raziskavi sodelujočih društev lastnikov gozdov. Največji potencial za spremembe v delovanju društev in sicer s področja bolj učinkovite proizvodnje in trženja lesa, imajo ZGS, KGZS in ZLGS in ti bi lahko v prihodnosti igrali pomembno vlogo pri mobilizaciji lesa iz zasebnih gozdov. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da dandanes v praksi v večini še vedno ni vzpostavljeno skupno trženje gozdno-lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov, saj lastniki gozdov sami prodajajo svoj les lastnim stalnim kupcem. Poleg tega društvom primanjkuje informacij s področja proizvodnje in trženja lesa ter tudi finančnih, materialnih, človeških in časovnih virov. Glede na zgoraj navedene izsledke rezultatov, lahko nanizamo nekaj predlogov za bolj učinkovito proizvodnjo in trženje lesa iz zasebnih gozdov:

• Izboljšanje oz. profesionalizacija organizacijskih struktur društev, njihovih zadrug in tudi ZLGS.
• Ozaveščanje zasebnih lastnikov gozdov o (ekonomskih) koristi, ki bi jih imeli s skupno proizvodnjo in trženjem lesa.
• Z različnimi orodji (seminarji, strokovne ekskurzije, nagrajevanje,...) prepričati člane društev, da podpirajo bolj učinkovito mobilizacijo lesa iz zasebnih gozdov.
• Učinkovitejši prenos znanja in izkušenj med inštitucijami, društvi, zadrugami, podjetji,...
• Finančne spodbude za razne svetovalne storitve, usposabljanja, izobraževanja s področja proizvodnje in trženja lesa.
• Finančne spodbude za izvajanje skupnih del v gozdovih z novejšimi tehnologijami.
• Izboljšanje razpoložljivosti/dostopnosti obstoječih podatkov o gozdovih za lastnike gozdov.
• Uvedba posestnih načrtov za večje lastnike gozdov ali za združenja (npr. društva lastnikov gozdov) ter skupine proizvajalcev.

Rezultate raziskave smo objavili v članku, ki je v celoti objavljen na povezavi: http://rdcu.be/zTaK

 

Za več informacij se obrnite na avtorico prek emaila ().