Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

01.03.2018

Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj smo ponovno dosegli cenovni bonbonček. Do 24. januarja 2018 je na mesto licitacije svoje hlode pripeljalo 447 lastnikov gozdov.

Vseh hlodov je bilo 3.094, v skupni izmeri 3.005,90 m3. V zadnjih dvanajstih letih licitacije smo se naučili, da vsako drevesno vrsto lahko prodamo, cena, ki jo za hlod dosežemo, pa je najbolj odvisna od kakovosti hloda, nekaj pa tudi od trendov oziroma modnih smernic v pohištveni industriji. Najizrazitejši negativni trend smo doslej opazili pri črni jelši, pa tudi pri hruški in češnji, pozitiven trend pa kažejo venčasto porozne vrste, kot so vse vrste hrastov, nekoliko manj pa v zadnjih treh letih veliki jesen, kostanj in brest. Pri ceni največ pridobimo ali največ izgubimo s pravilnim ali napačnim krojenjem. Tudi tokrat je bil zmagovalec gorski javor rebraš s ceno 11.833 €/m3. Celotno drevo, katerega del je bil ta hlod, je bilo prodano za 23.440 €. Najdražji prodan hlod je bil na licitaciji vreden nekaj manj kot 18.000 €.



Rekordni kos po ceni (desno) je pripeljal lastnik iz avstrijske Koroške in je dosegel ceno 17.912 evrov. Rekorni kos po ceni na kubični meter (levo) je bil v dveh kosih skupaj vreden 23.440 evrov.

Ponudbe je oddalo 37 kupcev, od tega 17 iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 5 iz Nemčije, 3 iz Italije ter po eden iz Madžarske in Hrvaške. Rekordne cene za posamičen hlod so bile dosežene tudi za hlode črnega topola, macesna in hrasta. Najvišjo ceno za kubični meter že nekaj let zapored dosega gorski javor, kasneje namenjen predelavi v glasbila ter furnir za prestižne jahte, za opremo letal in jaht. Slovenski les je tako postal slaven širom sveta, svojo trajnost pa dokazuje v najodličnejših prestižnih izdelkih.



Smreka je dobro ocenjena, če ima enakomerno rast in nima smolnih kanalov (slika levo). Presenetljivo visoko ceno je dosegla jelka (desno).

Da je slovenska licitacija dobro organizirana, pa tudi dobro obiskana s strani kupcev, priča tudi dejstvo, da se za prodajo v Sloveniji vsako leto odloči tudi nekaj lastnikov gozdov iz avstrijske Koroške ter iz avstrijske Štajerske. Letos so pripeljali tudi zmagovalni hlod, ki je dosegel rekordno ceno. Glede na kakovost prodanih hlodov so v Sloveniji dobre tudi povprečne cene, ki so sicer nekoliko nižje od povprečnih cen v Avstriji. Prav gotovo je zanimivost slovenske licitacije velika ponudba smreke, ki je izredne kakovosti in zaradi tega tudi dosega višje cene kot smreka ob redni prodaji.

 

 

Podatki vseh dvanajstih licitacij.

Primerjava doseženih najvišjih cen po drevesnih vrstah

Veronika Valentar, Jože Mori

Za več informacije se obrnite na avtorja prek elektronske pošte  

Članek je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi viri 3/2018, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.

Veronika Valentar,
Jože Mori,

Novice

Zunanja trgovina z okroglim lesom v letu 2024 17.04.2025

Zunanja trgovina z okroglim lesom v letu 2024

V letu 2024 je izvoz okroglega lesa znašal 1,587 milijona m³ (+16 % v primerjavi z letom 2023), od tega s 669.000 m³ (42 %) prevladuje izvoz industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanost...

Več ...
Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2025 14.04.2025

Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2025

V marcu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen gozdarskih storitev sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spr...

Več ...
Modelno odločanje načrtovanja najprimernejše tehnologije pridobivanja lesa 07.04.2025

Modelno odločanje načrtovanja najprimernejše tehnologije pridobivanja lesa

Trajnostna raba prostora, vključno z gozdnimi zemljišči, zahteva celovit in interdisciplinaren pristop, ki upošteva ekološke, ekonomske in družbene vidike. Ozaveščenost javnosti o trajnostnem uprav...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127