Lesna biomasa iz zavarovanih območij

V zavarovanih območjih Sredozemlja se nahaja precej gozdov, ki kljub temu da se nahajajo v zavarovanih območjih, nudijo priložnosti za pridobivanje lesne biomase. Pri izkoriščanju biomase v zavarovanih območjih in nadaljnji rabi v energetske namene pa obstajajo določene omejitve. V Evropi znaša delež energije iz OVE okoli 12,5 %, vendar veliko mediteranskih držav ne dosega tega deleža. V sredozemskih območjih pogosto ni dovolj strategij in ciljev evropske politike ter konkretnih ukrepov, ki bi se dejansko izvajali na regionalni in lokalni ravni.

Zato projekt ForBioEnergy analizira glavne probleme mediteranskih zavarovanih regij in si prizadeva za povečanje uporabe biomase v energetiki na transnacionalnem nivoju. Projekt z uporabo različnih postopkov pomaga pri premagovanju obstoječih ovir pri pridobivanju lesne biomase v regijah in državah z velikim potencialom z namenom, da se približamo naslednjim ciljem:

• oblikovati nov zakonodajni okvir za pridobivanje biomase v zavarovanih območjih,
• odstraniti tehnične in administrativne ovire, ki ovirajo uporabo biomase v energetske namene,
• izbrati najboljše skupne prakse energetsko usmerjenega upravljanja s sredozemskimi gozdovi
• načrtovati orodja za oblikovanje gozdno lesnih verig v zavarovanih območjih,
• opredeliti inovativne skupne standarde gospodarjenja in upravljanja, s sodelovanjem javnih in zasebnih deležnikov pri načrtovanju in upravljanju gozdno lesnih verig.

Skladno z zahtevami Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto uporabi energije do leta 2020, cilj EU pa je, da bi do leta 2020 dosegla 20 % delež bruto končne porabe energije iz OVE. Ta cilj je razporejen med države članice EU na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov (Eurostat). Najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji je lesna biomasa pridobljena iz gozdov.

Današnja situacija v nekaterih mediteranskih državah, vključenih v ForBioEnergy projekt (Slovenija, Hrvaška, Italija, Španija), je sledeča:

• Ni načrtovalnih procesov, oz. je njihova usmerjenost predvsem ohranjanje ekosistemov nedotaknjenih, kar ovira rabo biomase v energetske namene.
• Neustreznost trenutnih zakonodajnih okvirjev in dovoljenj pri upravljanju z zavarovanimi območji.
• Odsotnost inovativnih projektov in nezadostna vključitev ključnih lokalnih akterjev pri rabi lesne biomase v energetske namene.
• Odsotnost participativnih procesov na lokalni ravni, ki se nanašajo na rabo lesne biomase v energetske namene, kar vodi v konflikt med lokalnimi akterji ter ovira uresničevanje inovativnih projektov.

Glavni cilj projekta je spodbuditi proizvodnjo lesne biomase v zavarovanih območjih z iskanjem transnacionalnih rešitev za zmanjšanje ovir, ki zavirajo razvoj sektorja ter hkrati poiskati možnosti za hkratno rabo celotnega potenciala biomase in ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij.

V projekt je vključenih 9 partnerjev iz 4 sredozemskih držav: Italije, Španije, Slovenije in Hrvaške. Glavne ciljne skupine na katere želi projekt vplivati so :

• Sektorske agencije: energetske agencije, agencije za okolje ter lokalno razvojne agencije.
• Regionalni in lokalni javni organi: oblikovalci in upravljalci politik, ki oblikujejo zakonodajne postopke, postopke odobritve in načrte, tehniki ki pripravljajo načrte na področju energije, zavarovanih območij in razvoja podeželja ter upravni organi območij.
• Interesne skupine skupaj z nevladnimi organizacijami: upravni organi zavarovanih območij, društva in mreže, ki se ukvarjajo z energetskimi in okoljskimi vprašanji ter združenja potrošnikov.
• Infrastruktura in ponudniki storitev: energetske javne službe in podjetja za gospodarjenje z gozdovi.
• Organizacije za podporo podjetništvu: gospodarska zbornica, trgovsko-obrtna zbornica in podjetniški inkubator.
• Izobraževanje in raziskave: univerze in raziskovalni centri, ki se ukvarjajo z varstvom okolja in vprašanjem obnovljivih virov energije.
• Izobraževalni centri in šole: centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje.
• Podjetja ter mala in srednje velike podjetja: podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in dobavo energije ter podjetja v gozdarskem in lesnem sektorju.
• Splošna javnost: državljani.

Vsaka država partnerica je izbrala pilotno (študijsko) območje, kjer obstajajo omejitve pri gospodarjenju z gozdovi in ki predstavlja vzorčni primer za državo. V vseh državah partnericah je v zavarovanih območjih velik potencial za izkoriščanje lesne biomase, zato je tudi cilj projekta usmerjen v povečanje izkoriščanja lesne biomase v energetske namene iz zavarovanega območja. Potrebno je okoljsko zakonodajo, ki varuje biotsko raznovrstnost in naravne habitate uskladiti z energetskimi zahtevami in upravljanjem gozdov na mednarodni ravni, saj je zelo pomembno ohraniti sedanje stanje narave, hkrati pa vzpodbujati trajnostni razvoj podeželja. Cilj celotnega projektnega procesa je premagati vse administrativne, tehnične, socialne in gospodarske ovire pri pridobivanju in rabi lesne biomase v energetske namene na lokalni ravni ter spodbujati trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdom kot orodje za razvoj podeželja na zavarovanih območjih.

V Sloveniji smo izbrali 2 pilotni območji - Naravni park Pivška presihajoča jezera ter Regionalni park Škocjanske jame, v katerih želimo vzpostaviti gozdno lesno verigo na lokalnem nivoju. Akterje v gozdno lesni verigi (lastnike gozdov, izvajalce del, predelovalce in uporabnike lesne biomase) želimo spodbuditi in povezati. Osredotočili se bomo predvsem na pridobivanje lesne biomase iz površin v zaraščanju ter iz okoliških gozdov, ki spadajo pod Naturo 2000, ter na ta način pripomogli tudi k ohranjanju travišč v zaraščanju, ki so pomemben habitatni tip za različne rastlinske in živalske vrste.

Pivka z okolico je mešanica kamnitega krasa in zelene Notranjske - presihajoča jezera, reka ponikalnica, vrtače in jame na eni strani ter prostrani zeleni gozdovi na drugi. Več kot polovica občine Pivka leži v območju Nature 2000. V parku Pivška presihajoča jezera imajo 3 nivoje varstvenih režimov. Prvi in najmilejši se nanaša na vplivno območje krajinskega parka. Tu je dovoljeno vse kar ne ogroža pitne vode in splošnega okolja (stanja živalskih in rastlinskih vrst). Najstrožji varstveni režim je v območju jezer, kjer veljajo strožje omejitve. Zavarovana območja so v prvi vrsti namenjena varovanju narave, vendar lahko s preudarnim načrtovanjem in gospodarjenjem, ki je v skladu z naravo, prispevamo k razvoju občin in ruralnega območja. Park je razvojna priložnost za območje, kadar temelji na pametni dolgoročni politiki upravljanja.

Regionalni park Škocjanske jame pokriva 413 ha. Glavni namen parka je ohraniti visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v območju parka. Na vplivnem območju parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje območja, zato so na območju prepovedani posegi, ki bi ogrozili kakovost reke Reke ter drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in bi njihovi škodljivi vplivi segali v park. Temeljni zakoni in predpisi, ki omejujejo in določajo način ravnanja na območju so številni: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, Sklep o ustanovitvi javnega zavoda parka Škocjanske jame, Odlok o programu varstva in razvoja parka ŠJ, Zakon o ohranjanju narave, Uredba o ekološko pomembnih območjih, Program upravljanja območij Natura 2000. V Parku pa se upoštevajo tudi številni predpisi in direktive Evropske unije ter temeljni mednarodni dokumenti (npr. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine).

Regionalni park Škocjanske jame ureditveno spada v Kraško gozdnogospodarsko območje, Naravni park Pivška presihajoča jezera pa delno (37 %) v Kraško, večinsko pa v gozdnogospodarsko območje Postojna. Gozdovi teh območij so uvrščeni med gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni. Tu sta načrtovana možni posek ter gojitvena in varstvena dela, intenzivnost ukrepov pa je prilagojena posameznim zahtevam in obvezam, ki izhajajo iz režima upravljanja ter stopnje varovanja.

Do junija 2019, ko se bo projekt zaključil, bodo pripravljeni in predstavljeni sledeči rezultati, v katerih bomo kot študijo primera uporabili zgoraj opisani pilotni območji:

• pregled stanja pilotnih območij,
• opredelitev ovir in potencialnih rešitev za povečano proizvodnjo biomase v zavarovanih območjih
• priprava sistema za podporo odločanja v pilotnem območju in identifikacija biomasnih okrožij
• opredeljene bodo nevarnosti in koristi povečane rabe biomase iz zavarovanih območij,
• pripravljen bo akcijski načrt za odpravo ovir, ki se nanašajo na rabo biomase v zavarovanih območjih,
• pripravljen bo načrt trajnostnega pridobivanja in rabe lesne biomase v zavarovanih območjih,
• načrtovanje trajnostne gozdno-lesne verige v zavarovanih območjih ter
• pregled kvalitete lesne biomase iz pilotnih območij.

V celotnem obdobju trajanja projekta pa bomo izobraževali in predajali znanje povezano s pridobivanjem in rabo lesne biomase v zavarovanih območjih ter predstavljali najpomembnejše izsledke rezultatov projekta.

Več o dogodkih in aktivnostih, ki jih izvajamo v sklopu projekta lahko najdete na spletni strani ter Facebook strani projekta ter na Facebook strani Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko:

https://forbioenergy.interreg-med.eu/

https://www.facebook.com/ForBioEnergy/

https://www.facebook.com/gisgte/

 

(naslovna fotografija: http://dinaricarcparks.blogspot.com/)