Vredni sortimenti listavcev niso pomembni zgolj zaradi visokih doseženih cen na trgu, ampak tudi zaradi zagotavljanja vrstne pestrosti in večje stabilnosti gozdov

Vredni sortimenti listavcev niso pomembni zgolj zaradi visokih doseženih cen na trgu, ampak tudi zaradi zagotavljanja vrstne pestrosti in večje stabilnosti gozdov

24.03.2019

Že trinajsto leto zapored so se v Slovenj Gradcu zbrali prodajalci in kupci vrednejšega lesa. Dražba je dobrodošlo nasprotje trenutno »prepogostim« sanitarnim sečnjam, katerih rezultat so ogromne količine razvrednotenega lesa. Podobno kot v prejšnjih letih je bilo tudi tokrat največje zanimanje po hlodovini hrasta, macesna, javorja in oreha. Na dražbah lesa so navadno izpostavljene visoke cene, a hkrati se je treba zavedati, da so potrebna desetletja za nastanek takega dragocenega lesa. Nekatera drevesa z visokokakovostnim lesom so verjetno zrasla naključno, gozdarji pa verjamemo tudi, da je večina posledica dolgoletnega načrtnega in strokovnega sodelovanja med lastniki gozdov in gozdarskimi strokovnjaki.

Pri vzgoji kakovostnih sortimentov je ključna prava izbira drevesne vrste in njenega optimalnega rastišča ter kasneje pravilno izvedena nega in z redčenjem prenos prirastka na tako imenovane izbrance oz. najbolj kakovostna drevesa. Naloga naslednje generacije lastnikov in gozdarjev pa je prepoznati taka izbrana drevesa in jih namesto na navadne žage usmeriti na tovrstne licitacije. Na licitaciji na Koroškem je vsako leto več hlodov, kar kaže na velik potencial slovenskih gozdov. Truditi se moramo, da ne bomo samo poželi dobrega dela prejšnjih generacij, ampak da zanamcem zagotovimo v gozdu vsaj toliko ali še več novih kosov vrednejših dreves.

Na licitaciji so se kupci ponovno zanimali tudi za kakovostne sortimente sadnih vrst, kot so hruške, jablane in slive. Žal se še dandanes prepogosto zgodi, da po obnovi visokodebelnih sadovnjakov večina lesa konča v domači peči, namesto pri mizarskih mojstrih. Zaradi reliefnih značilnosti Slovenije je glede tega še veliko možnosti. Drevesno-pašni podsistemi ali visokodebelni sadovnjaki so zanimivi za območja, ki ne omogočajo intenzivnega kmetijstva. Lahko pa na takih površinah sočasno potekata paša drobnice ali avtohtone pasme domačega goveda ter vzgoja visokodebelnih sadnih dreves, katerih les bo po obnovi zanimiv za »butične« lesene izdelke.

Pomlad je pred vrati in kmalu se bodo olistale vse domače in hkrati tudi tujerodne rastlinske vrste. V tej številki predstavljamo invazivno tujerodno vrsto kudzu, ki so jo leta 2018 odkrili na dveh lokacijah na Primorskem. Za svojo rast potrebuje oporo in je podobna fižolu, vendar lahko na dan zraste tudi do 25 cm in tako preraste številne avtohtone vrste.

Tokratni znanstveni prispevek ponuja razmislek o optimizaciji v gozdu redno izkrčenih površin zaradi daljnovodnih presek. Glede na Zakon o gozdovih te površine spadajo v kategorijo druga gozdna zemljišča. Zaradi nevarnosti poškodb žic je treba na vsake toliko let znotraj določenega koridorja posekati vsa drevesa. Če bi širino koridorja prilagajali glede ne reliefne značilnosti in poves žic, bi lahko za gojenje vrednejšega lesa pridobili dodatne površine gozdov.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

 

Eno leto po vetrolomu



Nike Krajnc, Andrej Breznikar Izvleček: Krajnc, N., Breznikar, A.: ; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 0. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v ...

Urednik Gozdarskega Vestnika

dr. Mitja Skudnik, (i) Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine; (ii) UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
dr. Polona Hafner, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda

Novice

EUDR v praksi: Kaj prinašajo zadnje poenostavitve in razvrstitev držav? 07.07.2025

EUDR v praksi: Kaj prinašajo zadnje poenostavitve in razvrstitev držav?

Začetek izvajanja Uredbe (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (uredba EUDR) se nezadržno približuje. V letošnjem aprilu in maju je Evropska komisija (v nadaljevanju EK) pred...

Več ...
Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2024 01.07.2025

Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2024

Proizvodnjo lesnih peletov (v nadaljevanju peletov) v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da ta skozi leta narašča. Zadnjo raziskavo med slovenskimi proizvajalci peletov smo na ...

Več ...
Inovacije in izzivi mobilizacije lesa – mednarodni študijski dnevi projekta FOREST4EU v Sloveniji 23.06.2025

Inovacije in izzivi mobilizacije lesa – mednarodni študijski dnevi projekta FOREST4EU v Sloveniji

Med 27. in 29. majem 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) organizirali mednarodne študijske dneve (t. i. study visits) v okviru evropskega projekta FOREST4EU. Dogodek, ki so se ga udele...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127