Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na prvem mestu

Po ujmah, ki so v zadnjih letih pogosto prizadele naše gozdove, je bilo pogosto izpostavljeno vprašanje glede možnih načinov ocen poškodovanosti drevja in sestojev. Ocenjevanje škode je težavno, saj žled povzroča različne oblike poškodb na različno velikih površinah. Poškodbe so najpogostejše v krošnjah. Pogosti so zlomi vrhov in posameznih vej, lahko pa je poškodovan tudi obsežnejši del krošnje. V določenem obsegu pa prihaja tudi do terminalnih poškodb dreves, kot je npr. prelom debla ali izruvano drevo kot posledica teže ledu. Poškodovane površine lahko spremljamo s terenskim (terestičnim) zbiranjem podatkov ali pa z uporabo tehnik dalinjskega zaznavanja ter poznejšim preverjanjem informacij na terenu. Ključne informacije, ki jih zbiramo, so prostorska lokacija poškodb, poškodovana površina, oblika poškodb ter intenzivnost. V aktualni številki predstavljamo nekoliko natančnejšo možnost ocenjevanja poškodb posameznega drevja na podlagi laserskega skeniranja.

Sanacija posledic ujm pa lahko poteka izključno na terenu samem. Delo v tovrstnih razmerah je zelo nevarno in žal še vedno prepogosto usodno za gozdne delavce. Izpostavljeni so predvsem nepoklicni izvajalci del v gozdu. Delo v gozdu, predvsem sečnja in spravilo, je nevarno že samo po sebi. Kadar pa te dejavnosti potekajo v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme, kot so snegolom, vetrolom ali žledolom, so razmere za delo še veliko težje. Statistika kaže, da se v letih pojava večjih ujm in leto pozneje poveča število smrtnih nezgod med nepoklicnimi izvajalci del. Letos jih je bilo že šest in če se bo trend nadaljeval, še v drugi polovici leta, bo število preseglo 14 % smrtnih nezgod v prometu v letu 2018! Pristojni za ZGS opozarjajo, naj delo v gozdu vedno poteka v paru z izkušenim gozdnim delavcem, da naj bodo dobro opremljeni (poudarek na varovalni opremi) in predvsem dobro usposobljeni ter previdni.

V strokovnem prispevku predstavljamo analizo odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov. Po letu 2014 so se odkupne cene lesa iglavcev nekoliko znižale, medtem ko so se odkupne cene hlodovine listavcev (bukev in hrast) zvišale. Glede na podatke v zgornjem odstavku si želimo, da bodo v prihodnje gozdni delavci (poklicni in nepoklicni) pri delu vedno postavili na prvo mesto njihovo varnost in šele potem razmišljali o dobičku pri sečnji oz. sečnji in prodaji lesa.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• Mitja SKUDNIK - Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na prvem mestu
• Aleš BENČINA, Milan KOBAL - Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma
• Darja STARE, Špela ŠČAP - Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji
• Mitja CIMPERŠEK - Josip Ressel - gozdar in izumitelj
• Ana BORDJAN - Projekt ECO KARST: ZA naravo, ZA ljudi
• Milan KOBAL, Barbara ŽABOTA, Domen OVEN - GreenRisk4ALPs : razvoj novih ekosistemskih pristopov za obvladovanje tveganj v povezavi z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami
• Tina DROLC, Polona HAFNER - Delavnica o zaščiti, vgradnji in uporabi lesa na prostem uspešna, udeleženci napolnili predavalnico Janeza Hribarja
• Vasja LEBAN, Janez KRČ - Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom - odmev 35. Gozdarskih študijskih dni
• Maja PETEH - Odprt dostop : obveza za avtorje, priložnost za bralce in izziv za knjižničarje

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti Blaž Fricelj1, Matija Klopčič2 Izvleček: Fricelj, B., Klopčič M.: ; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 3. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/t...

Urednik Gozdarskega Vestnika