Kaj se dogaja na trgu nepremičnin?

Kaj se dogaja na trgu nepremičnin?

02.08.2019

Cene nepremičnin zbira in objavlja Geodetska uprava republike Slovenije (GURS). Vir podatkov je javna evidenca trga nepremičnin, ki je določena z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (UrL. 77/17). Podatki izvirajo iz kupoprodajnih poslov. Na GURSu ocenjujejo, da je v analize vključenih 95 % vseh sklenjenih kupoprodajnih poslov. V analize pa so vključeni le posli, ki odražajo tržne cene nepremičnin.

Analiza cen gozdnih zemljišč

Analize trga nepremičnin za leto 2018 GURS še ni objavil. Lahko pa pogledamo kaj se je s cenami nepremičnin dogajalo v obdobju od leta 2015 do 2017, ko beležimo porast števila poslov na prostem trgu in javnih dražbah. V letu 2017 je bilo skupno evidentiranih več kot 36.000 nepremičninskih kupoprodajnih poslov, kar je največ po letu 2007. Skupna vrednost teh poslov pa je presegla 3,2 milijarde €. Vrednost poslov z gozdnimi zemljišči v letu 2017 je dosegla 18 milijonov €, kar predstavlja zgolj 0,8 % skupne vrednosti vsek nepremičninskih poslov.



Slika 1: Število evidentiranih kupoprodajnih poslov po vrstah nepremičnin (vir: GURS, 2018)

Skupno jev letu 2017 lastnika zamenjalo 7.169 gozdnih parcel, kar predstavlja 13 % rast v primerjavi z letom 2016 in 18 % rast v primerjavi z letom 2015. Skupna površina teh parcel je znašala 5.672 ha, kar je za 33 % več kot v letu 2016 in za skoraj 80 % več kot v letu 2015. Že ti podatki kažejo na večjo dinamiko na trgu gozdnih zemljišč v zadnjih letih.

Kljub večjemu številu kupoprodajnih poslov pa ostaja povprečna cena m2 gozda relativno stabilna, brez večjih nihanj v zadnjih letih in znaša okoli 0,5 €/m2. Dinamika kupoprodajnih poslov in povprečne cene se razlikujejo bolj po regija kot med posameznimi leti. Tako so cene gozdnih zemljišč najnižje na Goriškem območju (med 0,32 in 0,38 €/m2) in najvišje na Obalnem območju ker je bila povprečna cena v letu 2016 celo 2,19 €/ha. Vendar pa je potrebno poudariti, da je bilo število prodanih parcel v Obalnem območju najnižje v Sloveniji (v letu 2017 samo 27), skupna površina prodanih gozdnih zemljišč pa je bila v analiziranem letu zgolj 3 ha.

V letu 2017 je bilo največ poslov sklenjenih v Dolenjskem območju , kjer je bilo skupno prodanih 425 ha gozdov po povprečni ceni 0,54 €/m2. Po številu prodanih parcel sledi Osrednjo slovensko območje, kjer je bila površina prodanih parcel 385 ha, povprečna cena pa je bila nekoliko nižja od povprečja in sicer 0,49 €/m2.



Slika 2 Povprečna cena gozdnih parcel (€/m2) (vir: GURS, 2018)

Največja povprečna velikost prodanih parcel je bila na Koroškem območju, kjer je znašala povprečna parcela kar 16.600 m2. Za primerjavo lahko navedemo še povprečno površino prodanih parcel v Pomurskem območju kjer je znašala zgolj 2.915 m2. Kljub velikost, pa je bila povprečna cena m2 v koroškem območju pod Slovenskim povprečjem in je v letu 2017 znašala 0,46 €/m2.



Slika 3 Površina vseh prodanih parcel po letih (v ha) (vir: GURS, 2018)

Povprečne cene in površine prodanih gozdnih zemljišč smo povzeli po poročilih Geodetske uprave R Slovenije (http://www.gu.gov.si/).

dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev 31.03.2025

Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev razogljičenja družbe do leta 2050. Zaradi vse večjega zavedanja o posledicah podnebnih sprememb so gozdovi in gozdarstvo pod...

Več ...
Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji 26.03.2025

Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji

Uporaba helikopterjev v gozdarstvu v tujini ni novost. Že več desetletij se uporabljajo na področjih: (1) nadzora in monitoringa gozdov, (2) gašenja gozdnih požarov, (3) pogozdovalnih del, (4) apli...

Več ...
Glave za podiranje na strojih za sečnjo 24.03.2025

Glave za podiranje na strojih za sečnjo

Po naših informacijah mineva skoraj 30 let od trenutka, ko je stroj za sečnjo premierno zapeljal v slovenske gozdove. Zaradi potrebe po hitri in učinkoviti sanaciji snegoloma in žledoloma v gospoda...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127