25 let javne gozdarske službe

V Sloveniji je gozd osrednji krajinski gradnik, saj pokriva skoraj 60 odstotkov ozemlja države in tako značilno zaznamuje našo zeleno deželo in njene prebivalce. Je resnično vsestranski igralec, pravi multitalent, saj je proizvajalec lesa in hkrati \"delodajalec\". Gozd daje rastlinam, živalim in glivam življenjski prostor. Je rezervoar za pitno vodo in dobavitelj kisika. Nesebično ponuja možnosti za oddih in rekreacijo. Kot trajnostno skladišče ogljika je eden naših najpomembnejših partnerjev v boju proti podnebnim spremembam, ki pomaga preprečevati dvig temperatur. V zeleni Sloveniji gozd uspešno opravlja osrednjo ekosistemsko in krajinsko vlogo praktično povsod, kjer le lahko uspeva.

Letos je bilo jubilejno leto, saj smo obeležili petindvajset let dela sodobne javne gozdarske službe v samostojni slovenski državi, ki jo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije in temu jubileju je namenjena tudi tokratna številka Gozdarskega vestnika.

Petindvajset let dela javne gozdarske službe je priložnost, da javnosti še glasneje sporočamo, da z gozdom ravnamo skrbno, v dobro narave in ljudi, da gozdu ne gre slabo kljub stalnim izzivom, ki so postavljeni predenj, predvsem pa, da si vsi sodelujoči skladno s svojim poslanstvom prizadevamo za dobrobit našega največjega naravnega bogastva.

Četrt stoletja delovanja javne gozdarske službe v samostojni Sloveniji je obdobje, ko se vsak od nas lahko v mislih vrne na začetke delovanja javne gozdarske službe, premeri njegovo sedanje delo ter se v iskanju ključnih izzivov zazre v prihodnost delovanja javne gozdarske službe. Kljub številnim čerem je gozdarska stroka uspešno prebrodila viharne tranzicijske čase. Slovensko šolo odgovornega ekosistemskega gospodarjenja z gozdovi, s katero smo najprej prevzeli pionirsko vlogo, zdaj pa smo med vodilnimi v svetu, izvaja javna gozdarska služba v Zavodu za gozdove Slovenije ter Gozdarskem inštitutu Slovenije. Z roko v roki z lastniki gozdov ter z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov, seveda. Pri tem je zelo pomembno, da se skrb za gozdove ter naravo nasploh izvaja enotno, ne glede na lastništvo in v neodvisnih strokovnih inštitucijah.

Javna gozdarska služba se dnevno dokazuje pred lastniki gozdov, uspešno sodeluje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, seznanja in ozavešča javnost ter si prizadeva za tvorno strokovno delovanje v prid trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Pristojnosti javne gozdarske službe so v zakonu zapisane tako, da stroki zagotavljajo možnost, da z roko v roki z lastniki gozdov uspešno usmerja razvoj gozdov.

Slovensko gozdarstvo temelji na zavezanosti viziji zagotavljanja trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov v pomenu njihove biotske raznovrstnosti ter vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij s sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, kar je kot temeljno vodilo zapisano v Nacionalnem gozdnem programu.

Aktualno dogajanje je povezano s sanacijami posledic naravnih ujm, razhajanji med obiskovalci gozdov in njihovimi lastniki ter iskanji širšega trajnostnega ravnotežja med številnim interesi v gozdu, ki so le glavni med mnogoterimi izzivi nosilcev gozdne politike.

Pri načrtovanju in vodenju gozdne politike si tudi v prihodnje želimo tvorno sodelovanje, da bi ga skupaj z drugimi nosilci trajnostnega gospodarjenja z gozdovi usmerjali skladno s potrebami gozda, lastnika in družbe kot celote.

Na tak način se bo uspešno nadaljevala tradicija trajnostnega gospodarjenja z našim največjim bogastvom!

Gregor Meterc, vodja Sektorja za gozdarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• Matjaž GUČEK, Dragan MATIJAŠIČ, Aleš POLJANEC - Vloga gozda in gozdarjev pri pravičnem prehodu v zeleno prihodnost
• Andrej BREZNIKAR - Podnebne spremembe postajajo glavni izziv javne gozdarske službe na področju gojenja in varstva gozdov
• Matej BARTOL, Matija STERGAR - Upravljanje velikih zveri v Sloveniji
• Nike KRAJNC in sod. - Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službe
• Vasja LEBAN, Anton POJE, Matevž MIHELIČ - Popotnikovi vtisi o Ukrajini, njenih gozdovih in gozdarstvu
• Anže JAPELJ - Ali znamo zaščititi kulturno dediščino Alp pred naravnimi nesrečami

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Tematsko številko Gozdarskega Vestnika financira: