Izvoz okroglega lesa na Kitajsko se je v letu 2019 povečal kar za 466 %, uvoz največji v zadnjih osemnajstih letih

Izvoz okroglega lesa na Kitajsko se je v letu 2019 povečal kar za 466 %, uvoz največji v zadnjih osemnajstih letih

18.05.2020

Analiza zunanje trgovine z okroglim lesom v Sloveniji za leto 2019 je bila narejena iz podatkov, pridobljenih iz baze statističnih podatkov Statističnega urada RS po Kombinirani nomenklaturi (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz mase (t) v volumen (m3).

Izvoz okroglega lesa v letu 2019

Slovenija je izrazit izvoznik nepredelanega okroglega lesa. Se je pa izvoz okroglega lesa v letu 2019 glede na leto 2018 zmanjšal za 28 % in je znašal 1,90 milijonov m3. Po količinah je še vedno prevladoval izvoz hlodovine iglavcev (slabih 770.000 m3 oz. 40 % glede na skupno količino izvoza okroglega lesa), ki pa se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za kar 47 % in dosegel najnižje količine v obdobju 2014–2019. Nasprotno od okroglega industrijskega lesa iglavcev pa je z izvozom količin okroglega industrijskega lesa listavcev, ki so se v letu 2019 povečale za 54 % v primerjavi z letom 2018 in so prvič po letu 2015 dosegle vrednost čez 0,50 milijona m3 (dobrih 550.000 m3). Izvoz lesa za kurjavo (iglavcev in listavcev) se je zmanjšal za 46 % v primerjavi s predhodnim letom in dosegel najnižje količine v obdobju 2007–2019.

V letu 2019 smo iz Slovenije nekaj manj kot 1,70 milijonov m3 okroglega lesa izvozili v države članice EU (to je 89 % vseh izvoženih količin v letu 2019) ter dobrih 206.000 m3 v ostale države. Glavni uvoznici nepredelanega okroglega lesa iz Slovenije v 2019 sta bili Avstrija in Italija, ki od celotne izvožene količine okroglega lesa iz Slovenije v tem letu predstavljata 83 % trga. Po strukturi izvoza gozdnih lesnih sortimentov v Avstrijo, so v letu 2019 prevladovale količine hlodovine iglavcev (71 % glede na skupno količino izvoženega okroglega lesa v Avstrijo), v Italijo pa je v letu 2019 prevladoval izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev (55 %), ki je skupaj s kategorijo les za kurjavo listavcev predstavljal 72 % vseh izvoženih količin v Italijo v tem letu.

Na tretjem mestu držav uvoznic okroglega nepredelanega lesa iz Slovenije je bila v lanskem letu Kitajska, kamor smo izvozili slabih 140.000 m3 oz. 7 % količin vsega izvoženega okroglega lesa. Izvoz okroglega lesa iz Slovenije na Kitajsko narašča in se je v letu 2019 povečal za kar 466 % v primerjavi z letom 2018. Glede na strukturo izvoza po posameznih skupinah okroglega lesa, je bilo v letu 2019 izvoženih 54 % količin industrijskega lesa iglavcev (od tega 19 % hlodovine iglavcev) in 46 % količin industrijskega lesa listavcev (slika 1).



Slika 1: Izvoz okroglega lesa iz Slovenije na Kitajsko v letu 2019 po kategorijah.

Uvoz okroglega lesa v letu 2019

Uvoz nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo od leta 2016 narašča in je v letu 2019 presegel 0,6 milijona m3. Takšnih količin nismo v 18-ih letih uvozili še nikoli. Po strukturi uvoza posameznih skupin okroglega lesa so prevladovale količine skupine les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les iglavcev s 36 %, sledi mu les za kurjavo listavcev s 26 % glede na skupno količino uvoženega okroglega lesa na slovenski trg. Delež uvoza hlodovine iglavcev se je iz 5 % v letu 2018 povečal na 20 % v skupni količini uvoženega okroglega lesa v letu 2019.

Glavne izvoznice nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo so bile v letu 2019 Hrvaška, Italija in Avstrija. Iz Hrvaške smo uvažali predvsem industrijski les listavcev (34 %) ter les za kurjavo listavcev (34 %). Iz Italije so se količine uvoza v letu 2019 povečale za kar 537 % v primerjavi s predhodnim letom; prevladoval je uvoz količin okroglega industrijskega lesa iglavcev, od tega je bilo dobrih 70.000 m3 hlodovine. Avstrija pa je bila v letu 2019 za Slovenijo izvozni trg predvsem za kategorijo les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les (87 % vseh uvoženih količin okroglega lesa iz Avstrije).

Pri podatkih o zunanji trgovini okroglega lesa pa je pomemben še en vidik in sicer ponovni izvoz ali tako imenovan »re-export«. Ponovni izvoz je zunanjetrgovinski posel, pri katerem se uvoženo blago (v tem primeru nepredelani okrogli les) ponovno izvozi. Pri interpretaciji podatkov v prispevku je potrebna pazljivost, saj je pri nekaterih skupinah okroglega lesa lahko prisoten ponovni izvoz (''re-export'').

 

Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

Modelno odločanje načrtovanja najprimernejše tehnologije pridobivanja lesa 07.04.2025

Modelno odločanje načrtovanja najprimernejše tehnologije pridobivanja lesa

Trajnostna raba prostora, vključno z gozdnimi zemljišči, zahteva celovit in interdisciplinaren pristop, ki upošteva ekološke, ekonomske in družbene vidike. Ozaveščenost javnosti o trajnostnem uprav...

Več ...
Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev 31.03.2025

Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev razogljičenja družbe do leta 2050. Zaradi vse večjega zavedanja o posledicah podnebnih sprememb so gozdovi in gozdarstvo pod...

Več ...
Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji 26.03.2025

Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji

Uporaba helikopterjev v gozdarstvu v tujini ni novost. Že več desetletij se uporabljajo na področjih: (1) nadzora in monitoringa gozdov, (2) gašenja gozdnih požarov, (3) pogozdovalnih del, (4) apli...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127