Izbira podjetja za izvajanje del v gozdu naj bo pretehtana med ceno in kvaliteto storitve

V zadnjih letih so, na podlagi podatkov SURSa, trendi v lesni panogi ponovno postali pozitivni in nekoliko bolj vzpodbudni. V Sloveniji je v obdobju 2014–2018 količinsko in tudi po številu žagarskih obratov prevladovala proizvodnja žaganega lesa iglavcev. Predelava lesa listavcev zelo zaostaja in dosega komaj nekaj preko 100.000 m3 letno, medtem ko je v letu 2018 predelava lesa iglavcev presegla 800.000 m3, kar predstavlja skoraj 90 % vsega razžaganega lesa.

V tem kontekstu je potrebno upoštevati tudi vrstno sestavo lesa, ki trenutno raste v naših gozdovih. Podatki nacionalne gozdne inventure za leto 2018 namreč kažejo, da v slovenskih gozdovih s 56 % deležem prevladujejo listavci, iglavci pa predstavljajo preostalih 44 %. Še vedno je pri panogi domače predelave lesa potrebno poudariti, da se že od leta 2014 naprej več kot 50 % proizvodnje hlodovine iglavcev izvozi. Rekorden izvoz je bil v letu 2016, ko je bilo izvožene kar 68 % nepredelane hlodovine iglavcev. Že vrsto let govorimo o nujnosti krepitve lesno-predelovalne panoge v Sloveniji in izzivi ostajajo še vedno številni. Do sedaj je bilo že nekaj narejeno na področju razvoja kadrov v lesarstvu in predvsem manjših lesno-predelovalnih obratov, vsekakor pa so nadaljna vlaganja na tem področju ključnega pomena za razvoj gozdno-lesne verige, tako kot tudi promocija uporabe lesa in lesnih proizvodov listavcev ter pospešitev mobilizacije lesa iz zasebnih gozdov.

Z ustanovitvio družbe SiDG leta 2016 se je značilno spremenil način gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki je bil pred ustanovitvijo urejen preko sistema koncesij. SiDG danes gospodari s 236.400 hektarji gozdov, kar predstavlja 21 % vseh gozdov v Sloveniji. Trenutno družba zaposluje 271 ljudi, poleg tega pa sodeljujejo s številnimi izvajalci in podizvajalci sečnje in spravila lesa, v lanskem letu s preko 250 poslovnimi subjekti. V primerjavi s prejšnjim sistemom koncesij se je dobiček iz državnih gozdov več kot podvojil. Donos za državo se je po spremembi sistema in z ustanovitvijo SiDG iz okoli 12 milijonov evrov na leto dvignil na 27 do 29 milijonov evrov letno. Z dolgoročnimi prodajnimi pogodbami SiDG domači lesno-predelovalni industriji zagotavlja stabilno dobavo surovine in s tem priložnost za razvoj.

Pri izvajanju sečnje in spravila lesa iz državnih gozdov pa je potrebno osvetliti tudi bolj negativno plat, ki se tiče izbire izvajalcev del. Družba SiDG je namreč kot naročnik na področju javnega naročanja zavezana oddajati javna naročila v skladu z veljavno zakonodajo. Tako je na spletni strani, kjer so objavljena javna naročila in razpisi jasno zapisano: »Merilo za izbor najugodnejšega izvajalca je najnižja cena.« Tekmovanje za najnižjo ceno pa je žal pogosto povezano z izkoriščanjem delovne sile (domače in tuje) ter hkrati tudi s slabšo kakovostjo izvedenega dela. Pri izbiri izvajalca del morajo merilo najnižje cene nadomestiti oz. dopolniti tudi zaščita in varnost delavcev pri delu, strokovno vodenje in izvajanje del ter kompetence podjetij, katerim naj plačilo za opravljeno delo omogoča njihov nadaljnji tehnološki in strokovni razvoj.

V prihodnje naj bo Slovenija v širši regiji poleg trajnostnega in sonaravnega načina gospodarjenja z gozdovi prepoznana tudi kot država, ki omogoča in podpira razvoj gozdarskih podjetij, ki znajo preko sečnje in spravila vse glavne gozdarske doktrine prenesti tudi v prakso.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• David HLADNIK, Andrej KOBLER, Janez PIRNAT - Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdov
• Špela ŠČAP - Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014-2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS
• Mitja SKUDNIK, Adrej GRAH, Anže Martin PINTAR, Špela PLANINŠEK - Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP Forests
• Maja PETEH - Doktorske disertacije s področja gozdarstva v letu 2019
• Tjaša BABIČ - Drevo za Cerje

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014–2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS Ščap Š.: Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014–2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 4. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod avtorji in Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.