Rezalne klešče Uniforest RK 260B

Čiščenje zarasti, grmovja in tanjšega drevja z zaraščenih površin je dolgotrajno, mukotrpno in predvsem nevarno delo. Odstranjevanje neželenega rastlinja bodisi z zaraslih kmetijskih površin ali okoli prometnic in v druge komunalne namene zahteva izvežbano in strokovno usposobljeno delovno silo, ki bi seveda morala biti tudi pošteno plačana. Ker je tem pogojem zelo težko zadostiti, se to delo v zadnjih desetletjih, kjer je to le mogoče, mehanizira. Strojno odstranjevanje odvečnega rastlinja je seveda mnogo bolj učinkovito, varno in ekonomsko upravičeno, zato se je razvilo kar nekaj načinov, ki jih lahko uporabimo skoraj povsod. Od vseh mehaniziranih načinov borbe z grmovjem so rezalne klešče verjetno najbolj razširjene.

Rezalne klešče so naprava, ki jo namestimo na bagersko roko ali podoben stroj in z njo ščipamo grmovje in tanjše drevje, ga prekladamo in zlagamo v kupe. Rezalnih klešč je seveda mnogo vrst in znamk. Med seboj se ločijo po velikosti, zmogljivosti in delih, ki jih lahko opravijo.

Rezalne klešče, namenjene montaži na manjše bagre, že nekaj časa izdeluje tudi podjetje Uniforest. Nedavno so izdelali novo, izboljšano različico s komercialno oznako RK 260. Na test smo dobili osnovno različico rezalnih klešč RK 260B, namenjenih priklopu na standardno bagersko roko. Poleg osnovnega modela je stroj možno izbrati v različnih izvedbah. Model RK 260BZ ponuja dodatno prijemalo za zbiranje lesa, ki omogoča več zaporednih rezov brez odlaganja lesa na odlagalno mesto. Pri modelu RK260BR pa so klešče nameščene na rotator, ki omogoča neomejeno vrtenje klešč. Masa osnovnega modela je 310 kg, izvedba z rotatorjem in zbiralom je težja za 180 kg.

 

 

Rezalne klešče Uniforest RK 260B so namenjene delu z lažjimi – od 5- do 9-tonskimi bagri. Njihova masa je 510 kg. Klešče se maksimalno odprejo 1000 mm, kar je zelo pomembno pri stiskanju grmovja, ki bi ga radi odrezali. Minimalni premer, ki ga s kleščami lahko zgrabimo, je 50 mm. Z nožem iz hardoxa lahko režemo drevje s trdim lesom do debeline 21 cm, pri vrstah z mehkim lesom pa je ta premer 26 cm.

Črpalka bagra, ki rezalne klešče nosi naokrog, mora imeti pretok od 40 do 80 litrov v minuti, maksimalni delovni tlak pa je 24 MPa. Kot opcijo ima naprava lahko montiran mehanski ali električni ventil za zaporo noža. Klešče so narejene iz vzdržljivega materiala Nicrodur, kar jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Za namestitev na bager potrebujejo en par hidravličnih spojk.
 

Med preizkusom smo rezalne klešče Uniforest RK 260B namontirali na manjši 5-tonski bager, ki ima za seboj že kar nekaj izkušenj. Namestitev klešč na bager je enostavna in hitra, delo je potekalo za strojnika popolnoma varno, učinkovito, za pojme nekoga, ki je te stvari počel že z motorno žago, bi lahko rekli sanjsko.

Rezalne klešče Uniforest RK 260B so brez težav prijemale drevje in stiskale grmovje, kar je nož z lahkoto gladko odrezal. Z rezalnimi kleščami brez težav dosežemo mesta, ki so delavcem nevarna ali nedostopna, odrezano vejevino pa lahko urejeno odložimo na mesto, kjer počaka na nadaljnjo obdelavo. Verjetno ne bi škodilo, če bi klešče namestili na nekoliko močnejši bager, vendar so tudi tako navdušile s svojim učinkom in kakovostjo opravljenega dela. Še enkrat je treba poudariti varnost udeležencev pri sicer težkem in nevarnem delu, učinek in ekonomičnost pa zelo izboljšata tudi zložena in urejena biomasa, ki jo lahko veliko lažje prodamo kot ob klasičnem odstranjevanju zarasti.

Rezalne klešče Uniforest RK 260B so naprava, ki zelo olajša in poceni urejanje zaraščenih površin, zato jih vsem, ki se s takim delom ukvarjate, toplo priporočamo.

»Članek je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.«