Upravljanje z mestnimi gozdovi za boljšo kakovost bivanja v mestih

Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo do leta 2050 v mestih živelo 80 % ljudi. Slovenija še vedno sodi med države z nižjo stopnjo urbanizacije, glede izvajanja rekreacije ali športa na prostem pa se uvršča v sam evropski vrh.

Med mestne gozdove uvrščamo tiste, ki so znotraj naselij ali na njegovem robu in imajo za prebivalce poseben pomen z vidika kakovosti bivanja in preživljanja prostega časa. S povečevanjem urbanizacije in ozaveščenostjo ljudi o zdravem načinu življenja se povečuje tudi pomen mestnih in primestnih gozdov. Prebivalci mesta gozdove najpogosteje uporabljajo kot prostor za preživljanje prostega časa – za tek, pohodništvo, sprehajanje domačih živali, kolesarjenje ali kot preživljanje prostega časa z družino ali prijatelji. Poleg tega imajo ti gozdovi velik vplivajo na kakovost bivanja v mestih z vidika ohranjanja zdrave in čiste pitne vode, blaženja poletne vročine itn.

Ker imajo mestni gozdovi številne uporabnike z različnimi interesi, so konflikti med njimi pogostejši; nastanejo lahko med lastniki in uporabniki, med različnimi uporabniki ali pa med uporabniki oz. lastniki in upravljavci prostora oz. naravovarstvenimi organizacijami. K zmanjševanju konfliktov znatno prispevata ustrezno upravljanje s temi gozdovi in zagotovljeno vključevanje vseh deležnikov v postopek upravljanja. Tisti načrti gospodarjenja z gozdovi, ki nastajajo participativno in s širokim soglasjem ljudi, vedno dosegajo boljšo uresničitev. Ideje upravljavcev tako ne ostanejo zgolj črke na papirju.

Strategije so načrti dejanj, ki so potrebna za usklajevanje različnih interesov in zmanjševanje konfliktov pri doseganju dolgoročnih ciljev. V tej številki vam predstavljamo strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je rezultat dela širokega kroga ljudi, njene prioritete so bile strnjene v sedem točk: 1. zagotavljanje zdravega okolja za meščane, 2. zagotavljanje možnosti za oddih in rekreacijo, 3. zagotavljanje možnosti za vzgojo in izobraževanje, 4. ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine, 5. ustvarjanje spodbudnega okolja za trajno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, 6. spodbujanje krožnega gospodarstva in 7. razvoj celovitega upravljanja.

V Sloveniji je 76 % gozdov v zasebni lasti. Podobno je v mestnih gozdovih, kjer prevladujejo zasebni lastniki in razdrobljena gozdna posest. Velikost in razdrobljenost posesti sta zelo povezani z interesom lastnika, da upravlja s svojim gozdom. Načrtno upravljanje pa je ključno za zagotavljanje številnih ekosistemskih storitev, ki jih uporabniki in lastniki pričakujejo od mestnih gozdov. Tako bi bila pomembna prioriteta strategije, da bi Občina Ljubljana tudi načrtno odkupovala mestne gozdove. Vloga lastništva bi se tako spremenila iz najemnika v lastnika, s čimer bi se lahko odprle nove možnosti za razvoj vse pomembnejših mestnih gozdov.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• Živa BONČINA, Robert HOSTNIK, Matjaž HARMEL, Klemen STRMŠNIK, Jurij KOBE, Tina SIMONČIČ - Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?
• Tina SIMONČIČ, Matjaž HARMEL, Jurij KOBE, Robert HOSTNIK, Andrej VERLIČ, Urša VILHAR, Klemen STRMŠNIK, Luka SEŠEL, Rok PISEK, Dragan MATJAŠIČ - Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane
• Nikica OGRIS, Mitja SKUDNIK- V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
• Anica SIMČIČ, Kristina SEVER - Združenje Pro Silva Slovenija ubralo samostojno pot
• Tomaž HROVAT - Poročilo o udeležbi na 17. konferenci Europaean Art of garden exhibition
• Tomaž HROVAT - PGozd in voda - preplet dveh naravnih virov
• Hojka KRAIGHER, Robert BRUS, Nikica OGRIS - Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikah
• Jožica GRIČAR, Peter PRISLAN - Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : javor (Acer spp.)

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje Nikica Ogris, Mitja Skudnik Izvleček: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzroč...