Ženske v gozdarstvu, rezultati anket

Gozdarstvo je v Sloveniji še vedno predvsem v domeni moških, vse več žensk pa zaseda nekatera pomembna delovna mesta in tudi delež gozdark se povečuje. Preverili smo glavne razloge zakaj se ženske odločajo za delo v gozdarstvu ter njihove poglede na vlogo žensk v gozdarskem sektorju.

S ciljem okrepitve gozdarskega sektorja na območju Podonavja na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju s pomočjo večjega vključevanja žensk, smo julija 2020 na Gozdarskem inštitutu Slovenije začeli izvajati mednarodni projekt »Gozdovi v ženskih rokah« Fem4Forest (Forests in Womens Hands), ki je sofinanciran v sklopu programa Interreg Danube Transnational Programme. V projekt je vključenih 14 partnerjev iz 10 držav (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Bolgarija, Ukrajina). Projekt ponuja nov in inovativen pristop pri izobraževanju in mentorstvu, z željo spodbuditi in omogočiti bolj dejavno vlogo žensk v vseh segmentih gozdarskega sektorja.

V slovenskem gozdarstvu zasedajo ženske pomembna delovna mesta, skoraj polovica lastnikov gozdov je žensk in tudi delež gozdark se povečuje. V strukturi lastništva slovenskih gozdov zasedajo ženske pomemben delež. Namreč kar 41 % je ženskih lastnic gozda, in s tako visokim deležem Slovenija sodi v sam vrh EU. Relativno visok delež ženskih lastnic pa ne pomeni enakovredne zastopanosti v organih odločanja in interesnih skupinah. V Sloveniji tudi nimamo društva, ki bi povezovalo ali lastnice gozdov ali gozdarke, kar je eden izmed namenov Fem4Forest projekta.

V sklopu projekta smo izvedli dve različni anketi, s katerimi smo želeli spoznati dejanski položaj žensk v gozdarstvu in njihove poglede. Prva anketa je bila namenjena dijakinjam in študentkam gozdarstva ter mladim gozdarkam na začetku njihove poklicne poti. Namen te ankete je bil zbrati njihova mnenja in izkušnje glede šolanja in/ali začetka službe v gozdarstvu. Druga anketa je bila namenjena lastnicam gozdov in gozdarkam. S to anketo smo želeli spoznati dejanski položaj žensk v gozdarskem sektorju in njihove poglede na samo delo. Obe anketi smo izvajali v aprilu 2021. V prvi anketi je sodelovalo 26 dijakinj/študentk gozdarstva ter mladih gozdark. V drugi anketi je sodelovalo 38 lastnic gozdov ter 56 gozdark.

Lastnice gozdov uporabljajo svoj gozd predvsem za namene pridobivanja lesa in lesnih goriv za lastno uporabo, prodajo lesa ter za ohranjanje narave. Glavni poudarki anketiranih lastnic gozdov so bili:

• 84 % anketiranih je gozd podedovalo
• 29 % anketiranih ima v lasti gozd manj kot 5 let
• 47 % jih ima v lasti več kot 30 ha, 34 % jih ima več kot 10 ha
• 13 % lastnic predstavlja gozd od 80 – 100 % prihodka
• 8 % lastnic namerava v prihodnosti z gozdom gospodariti manj intenzivno, kar 26 % pa bolj intenzivno
• 79 % lastnic je svoj gozd obiskalo v zadnjih dveh mesecih
• 40 % anketiranih je članic društva lastnikov gozdov

Gozdarke so kot najpomembnejše dejavnike za delo v gozdarskem sektorju izbrale predvsem dejstvo, da so rade v gozdu, da je delo zanimivo in raznoliko, da jih delo v naravi veseli, usklajenost poklicnega in zasebnega življenja … Zanimiva je primerjava med dejavniki študentk in mladih gozdark ter kasneje gozdark, ki so že v službi. Ta primerjava nam pove, da se pričakovanja in prioritete spreminjajo skozi čas.

Vsem anketirankam smo postavili trditve, do katerih so se morale opredeliti. Na podlagi teh primerjav lahko vidimo, da imajo ženske, ki so zaposlene v gozdarskem sektorju, veliko bolj pozitivno mnenje glede vključenosti žensk v gozdarstvo, kot pa npr. študentke, ki izkušenj v sektorju še nimajo.

Študentke gozdarstva smo vprašali za njihovo mnenje kako spodbuditi in omogočiti kariero žensk v gozdarstvu. Predstavljamo vam le nekaj mnenj in predlogov:

• Potrebna bi bila predstavitev dela gozdarjev splošni javnosti, z namenom, da delo v gozdarstvu ni predstavljeno le kot fizično delo, pač pa tudi kot znanstvena disciplina, ki se ukvarja z različnimi področji.
• Pomembno je spodbujanje mladih žensk že od domačega okolja dalje, naj študirajo na področju, ki jih pritegne in se ne ozirajo na stereotipnost spolov v poklicih.
• Zagotovljeno pripravništvo po končanem študiju, možnost dodatnih izobraževanj na delovnem mestu.
• Uvedba mentorskega programa: starejša in izkušena gozdarka uvaja mlado gozdarko na začetku njene poklicne poti.

V okviru projekta želimo narediti vlogo žensk v gozdarstvu v Sloveniji vidnejšo, ponuditi nove možnosti, pokazati primere dobre prakse iz tujine in v kolikor bo interes, tudi organizirati različne oblike združevanja, izobraževanja in mentorstva.