Cene žagarskih proizvodov so bile v avgustu znatno višje kot v prvi polovici leta

19.09.2021

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v avgustu opravili tretje zbiranje prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec AVGUST 2021.

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v avgustu opravili tretje zbiranje prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec AVGUST 2021.

Vprašalnik o avgustovskih cenah žagarskih proizvodov je bil posredovan na 60 elektronskih naslovov. Nanj se je odzvalo 21 podjetij (35 %), ki se ukvarjajo s proizvodnjo žaganega lesa iglavcev. Podobno kot v maju in februarju 2021, v anketi prevladujejo podjetja, katerih prodajne cene žagarskih proizvodov iglavcev veljajo regionalno (slika 1).

Največ sodelujočih podjetij (52 %) povprečno letno proizvede do 5.000 m3 žaganega lesa iglavcev, z 19 % sledijo podjetja s povprečno letno proizvodnjo od 5000 do 10 000 m3 žaganega lesa iglavcev.

Prodajne cene žagarskih proizvodov brez vključenega prevoza je posredovalo 19 oz. 90 % sodelujočih podjetij v tokratni anketi. Sodelujoči žagarski obrati so največkrat poročali cene konstrukcijskega lesa smreke, sledijo podatki o cenah nekonstrukcijskega (robljenega) lesa smreke ter jelke. V nadaljevanju prikazujemo cene za žagarske proizvode, za katere smo pridobili podatke od vsaj petih anketirancev (preglednica 1).

Rezultati ankete kažejo, da so se v avgustu 2021 cene žaganega lesa iglavcev za konstrukcijske namene zvišale pri vseh proizvodih v primerjavi z majem 2021. Največjo srednjo vrednost prodajnih cen smo pri konstrukcijskem lesu smreke zabeležili pri sušenih proizvodih, ki ustrezajo razredu C24/S10 in sicer 310 EUR/m3 brez DDV, najmanjšo pa nesušenih deskah dimenzije 24 mm in 38 mm (250 EUR/m3 brez DDV) (slika 2). Cene proizvodov konstrukcijskega lesa smreke so se v primerjavi z majem zvišale pri vseh proizvodih in sicer od 3 do 33 %. Najmanjše zvišanje v primerjavi z majem 2021 smo zaznali pri sušenem konstrukcijskem lesu razreda C24/S10, največje pa pri nesušenih plohih dimenzije 80 mm. V primerjavi z zbiranjem cen v februarju, so avgustovske cene konstrukcijskega lesa smreke višje za 38 do 60 %. Kar 60 % zvišanje srednje vrednosti cen je bilo pri proizvodu nesušeni plohi dimenzije 80 mm.

Podobno kot pri konstrukcijskem žaganem lesu iglavcev, so se cene v avgustu v primerjavi z majem zvišale tudi pri nekonstrukcijskem robljenem žaganem lesu iglavcev. Z izjemo nesušenih smrekovih desk 20-28 mm I-II, so se cene pri smrekovih proizvodih zvišale za 18 do 24 %, pri jelovih proizvodih pa za 13 do 32 % (slika 3). Srednja vrednost prej omenjenih desk pa se je v avgustu znižala za 4 % v primerjavi z majem 2021 in je znašala 250 EUR/m3 brez DDV. Največji dvig cen nekostrukcijskega robljenega žaganega lesa iglavcev v avgustu smo zabeležili pri nesušenih jelovih plohih dimenzij 48 mm (širina 100–200) tipa I-II, katerega cena je znašala 270 EUR/m3 brez DDV. V primerjavi s februarjem 2021 so se avgustovske cene nekonstrukcijskega robljenega žaganega lesa smreke zvišale za 15 do 54 %; najmanj pri letvah, najbolj pa pri nesušenih četrtakih ali moralih dimenzij 38x76mm ali 76x76mm.

Srednje vrednosti zbranih cen za posamezne proizvode nekonstrukcijskega nerobljenega žaganega lesa smreke so se v avgustu zvišale za 31 do 41 % v primerjavi z majskimi cenami teh proizvodov. Največje zvišanje je bilo zabeleženo pri širokih nesušenih deskah debeline 24 mm. V primeru jelke je zvišanje cen podobno kot pri smreki, največje, 48 % zvišanje smo opazili pri nesušenih deskah krajnikih debeline 24 mm. V primerjavi s februarjem so avgustovske cene nekonstrukcijskega nerobljenega žaganega lesa smreke znatno višje, kar 115 % pri nesušenih ozkih deskah dimenzije 24 mm.


Cene ostalih proizvodov (npr. lamele, embalažni les, opaži, palete) nam je v tokratni anketi posredovalo premajhno število poročevalskih enot, zato rezultatov tokrat ne prikazujemo.

Cene žagarskih ostankov nam je posredovalo 14 sodelujočih podjetij. Srednja vrednost zbranih cen za krajnike ali žamanje je v avgustu znašala 22 EUR/prm, kar je 83 % več kot v maju 2021 in 10 % več kot v februarju letos. Srednja vrednost zbranih cen za žagovino pa je v avgustu znašala 17 EUR/t, kar je 48 % več kot maja in februarja letos (slika 3).

Slika 4: Minimalne, maksimalne in srednje vrednosti (mediana) zbranih cen za žagarske ostanke za mesec februar, maj in avgust 2021.

S sušenjem žaganega lesa se je pri zbiranju cen v avgustu ukvarjalo 7 podjetij sodelujočih v anketi. Cena sušenja med anketiranimi podjetji se je gibala med 30 EUR/m3 in 60 EUR/m3, srednja vrednost je znašala 35 EUR/m3.

Vpliv koronavirusa na poslovanje žagarskih obratov v avgustu 2021

V obdobju od zadnjega zbiranja podatkov v maju, se je uradno končala epidemija koronavirusa, ki je v preteklem in letošnjem letu vplivala tudi na poslovanje žagarskih obratov. Po poročanju sodelujočih podjetij v tokratni anketi, se posledice omejitev zaradi koronavirusa v dejavnosti zmanjšujejo. Razmere zaradi koronavirusa so na proizvodnjo žaganega lesa v avgustu 2021 vplivale pri 3 podjetjih oz. 16 % sodelujočih, pri ostalih 84 % pa vpliva ni bilo. Na prodajo žaganega lesa so razmere zaradi koronavirusa v avgustu vplivale prav tako pri 3 (oz. 17 %) sodelujočih podjetij pri tem sklopu vprašanj. Zaradi premajhnega števila poročevalskih enot ne moremo poročati o deležih zmanjšanja ali povečanja proizvodnje oz. prodaje žaganega lesa.

Vpliv koronavirusa v avgustu 2021 je najbolj izrazit pri prodajnih cenah žaganega lesa iglavcev, kar je poročalo skupno 8 podjetij oz. 42 % sodelujočih. Le-ti so poročali o 15 do 100 % povišanju cen, izračunano povprečje dviga cen pa znaša 42 %.

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so sodelovala z nami in nam posredovala podatke.

 

uni.dipl.ing.gozd. Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
dr. Peter Prislan, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Gozdarski inštitut Slovenije

Sorodne vsebine:

Novice

25.10.2021

Aktivni lastniki gozdov in njihov prispevek k prehodu v brezogljično družbo

Gozdovi so eden najpomembnejših ponorov ogljika. Ko drevo prirašča oziroma se njegova biomasa povečuje, prihaja do aktivne vezave ogljika. Zdravi in vitalni gozdovi priraščajo hitreje in letna veza...

Več ...
20.10.2021

Nova podoba spletne strani WoodChainManager

Spletna stran WoodChainManager (WCM) je stopila v novo obdobje in doživela celovito prenovo, ki je sicer še v teku. Pred enim tednom smo na ogled postavili »beta« različico.

Več ...
10.10.2021

Moja prva izkušnja s sečnjo, spravilom in odkupom lesa

Prva izkušnje lastnika gozda s sečnjo, spravilom in odkupom lesa.

Več ...
  • © 2020 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127