Sodobni izzivi gozdarstva

Pomen gozdov se na globalni, EU in nacionalni ravni izrazito povečuje. Gozdovom danes pripada ključna vloga pri različnih nacionalnih, evropskih in svetovnih ciljih, vključno s Pariškim sporazumom, Agendo 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja, ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti.

Evropska komisija se je z Evropskim Zelenim dogovorom (COM/2019/640 final) zavezala za dodatna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam in upadanju biotske raznovrstnosti. V sredini leta 2021 je bil sprejet prvi evropski podnebni zakon (OJ L 243, 9.7.2021, p. 1–17), s katerim je postala podnebna nevtralnost do leta 2050 pravno zavezujoča obveznost. Pri tem so se cilji EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 povišali s 40 % na vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Višji cilji so bili predlagani tudi za sektor zemljišč, rabe zemljišč in gozdarstva (Uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, t.i. LULUCF, OJ L 156, 19.6.2018, p. 1–25), ki prepoznava gozdove kot sredstvo za doseganje povečanja ponorov.

 

Bolj kot kadarkoli, imajo tako sedaj gozdovi s svojimi mnogimi ekonomskimi, socialnimi in ekološkimi funkcijami, ki jih zagotavljajo, pomembno vlogo pri doseganju ciljev različnih EU politik na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, energetike in okolja ter spodbujanju zelenih delovnih mest, bioekonomije in krožnega gospodarstva. Tu je še razvoj podeželja, kjer je les zlasti pomemben vir prihodkov za kmetije in lastnike gozdov v hribovskih in gorskih območjih, hkrati pa je tudi neobhoden element pri prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo.

Vse te nove zahteve in spremljajoče okolje postavljajo gozdove in gozdarstvo pred velike preizkušnje. Podnebne spremembe, različne ujme, spremembe uporabe in rabe lesa od tradicionalnih k novim ter pogosto razhajajoče želje lastnikov in ostalih deležnikov, lahko privedzejo do deljenega pogleda na gozdove in do ozkih pristopov, ki poudarjajo prevlado ene funkcije nad drugimi. Potrebno je poudariti, da v gozdarstvu ne začenjamo iz nič, saj imamo v Sloveniji že desetletja uveljavljeno trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje. Na evropski ravni pa se trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kot dinamičen in razvijajoč koncept, določa v procesu FOREST EUROPE, ki prav tako išče ravnovesje med ekonomskimi, socialnimi in ekološkimi funkcijami gozdov. Pomembna so tudi zasedanja Stalnega odbora za gozdarstvo pri evropski komisije, ter pa Delovne skupine za gozdarstvo pri Svetu EU. Zaradi različnih pogledov med državami članicami EU na področju gozdnih politik bo potrebno s ciljem oblikovanja uravnoteženih politik do gozdov še dodatno izboljšati sodelovanje in uporabo dosedanjih izkušenj ter upoštevati rezultate trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja.

Na tej prelomni točki ima Slovenija pomembno vlogo. Kot predsedujoča Svetu Evropske Unije predseduje Delovni Skupini za gozdarstvo pri Svetu EU, kjer v iskanju skupnih stališč o novi strategiji EU za gozdove do 2030 nepristransko vodimo dialog z ostalimi državami o pomenu in vlogi gozdov za doseganje različnih okoljskih in podnebnih ciljev ter o nujnosti ravnovesja med vsemi tremi skupinami funkcij: ekonomskimi, socialnimi in ekološkimi.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• Jurij DIACI, Dušan ROŽENBERGER, Gal FIDEJ, Domen, ARNIČ - Sodobna izhodišča redčenj: povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenjljive gostote
• Peter ŽELEZNIK, Natalija DOVČ, Hojka KRAIGHER - Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021
• Gal FIDEJ, Dušan ROŽENBERGAR, Matteo CERIONI, Thomas A. NAGEL, Jurij DIACI - Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
• Tom LEVANIČ, Hana ŠTRAUS - Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri Celju
• Dan BURGAR KUŽELIČKI - Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske Unije: Neformalno srečanje generalnih direktorjev, pristojnih za gozdarstvo
• Sašo NOVINEC - Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske Unije: Neformalno srečanje generalnih direktorjev, pristojnih za lovstvo in upravljanje z divjadjo
• Zavod za gozdove Slovenije - Slovenski projekt obnove gozdov po naravnih ujmah med finalisti evropske nagrade za navdihujoče projekte podeželja

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

 

Sodobna izhodišča redčenj: povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenjljive gostote

Jurij DIACI, Dušan ROŽENBERGAR, Gal FIDEJ, Domen ARNIČ. Izvleček: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernjšem načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše...