Popis sekalnikov 2021

V letu 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli raziskavo o proizvodnji lesnih sekancev ter stanju sekalnikov v Sloveniji.

V raziskavo smo vključili večino lastnikov sekalnikov v Sloveniji, ki smo jih lahko evidentirali. Podatke o lastništvu sekalnikov smo pridobili iz baze podatkov o prejemnikih nepovratnih sredstev, baze kupcev strojev in odkupovalcev lesnih ostankov žagarske industrije ter preko članov strojnih krožkov. Največji delež anketirancev so predstavljali proizvajalci sekancev, ki so bili vključeni že v pretekle tovrstne raziskave. Popise sekalnikov izvajamo okvirno na vsaka tri leta (2008, 2011, 2015, 2018, 2021).

V raziskavo »Popis sekalnikov 2021« smo vključili 241 sekalnikov. Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki, z zmogljivostjo do 30 nm³/h, ki predstavljajo 45 % vseh evidentiranih sekalnikov. Z 29 % deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm³/h), s 26 % deležem pa veliki sekalniki, s sposobnostjo proizvodnje več kot 100 nm³/h.

Največ sekalnikov imajo izvajalci v savinjski in osrednjeslovenski regiji, sledi jima gorenjska regija. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da so sekalniki večinoma mobilni in da lahko proizvajajo lesne sekance v katerikoli statistični regiji v Sloveniji.

Pridobljeni podatki kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2020 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.417.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v savinjski regiji (640.000 nm³), tej je sledila gorenjska (422.000 nm³), jugovzhodna (327.000 nm³), pomurska, in osrednjeslovenska. Ostale regije so posamično proizvedle manj kot 200.000 nm³.

Evidentirani sekalniki kot vhodno surovino večinoma uporabljajo žagarske (35 %) in sečne ostanke (32 %). Sledi uporaba okroglega lesa slabše kakovosti (18 %), biomase iz zunajgozdnih površin (13 %) ter odsluženega lesa (3 %).

Več rezultatov naše raziskave si lahko preberete v brošuri »Popis sekalnikov 2021«.

Brošura je dostopna na tej povezavi:

https://www.gozdis.si/f/docs/gradiva/Popis-sekalnikov-2021_FINAL_web.pdf

Sorodne vsebine: