Obstoj, branost in kvaliteta revije Gozdarski vestnik je odvisna od nas vseh

Pred vami je prva številka 80. letnika Gozdarskega vestnika! Po dolgoletnih prizadevanjih peščice gozdarskih strokovnjakov je leta 1938 izšla prva številka Gozdarskega vestnika in revija je redno izhajala v vseh letih razen med leti 1941-1945 ter v letu 1949, ko je bila združena z revijo Les. Prvi založnik revije je bil Konzorcij Gozdarskega vestnika. Kasneje pa je večji del celotnega obdobja izhajala pod okriljem društvene gozdarske dejavnosti in sicer v zadnjih letih pod okriljem Gozdarske založbe, ki je del Zveze gozdarskih društev Slovenije.

Skozi celotno zgodovino izhajanja revija predstavlja medij, preko katerega lahko strokovnjaki s področja gozdarstva širšo strokovno in drugo javnost preko strokovnih in znanstvenih člankov obveščajo o rezultatih svojih raziskav, primerjavah in dobrih praksah iz Slovenije in tujine, dogajanju v okviru slovenske gozdno-lesne verige ter številnih drugih sorodnih temah. V poljudnem delu revije pa je prostor za razmišljanja, vtise, predstavitve raznih projektov in ekskurzij, športnega in družabnega dogajanja v stanovskem krogu.

Prav strokovni in poljudni prispevki so očitno tisti, ki pri bralcih pritegnejo največ pozornosti. Pogosto se namreč pojavljajo očitki, da je revija »preveč znanstvena«, premalo pa je praktičnih prispevkov in vsebin. Z željo po boljšem prenosu strokovnega znanja in predstavitvijo tako različnih izzivov kot dobrih praks v tem kontekstu namenjamo poziv vsem v praksi aktivnim gozdarjem, da svoja spoznanja in izkušnje s terena v obliki strokovnih člankov predstavijo in delijo z gozdarsko srenjo, bralci revije Gozdarski vestnik. Hkrati pa vseeno ne gre zapostaviti tudi objavljanja znanstvenih vsebin, saj le-te predstavljajo bazo za nadaljnji razvoj domače gozdarske stroke.

Obstoj revije in njen nadaljnji razvoj je v največji meri odvisen od njenih podpornikov. Odgovornost za pripravo zanimivih in aktualnih strokovnih, znanstvenih ter poljudnih vsebin je na vseh s področja gozdarstva aktivnih inštitucijah, podjetij, gozdarjih. Z rednim plačevanjem bolj ali manj simbolične naročnine naročniki omogočate kritje nezanemarljivega dela vseh stroškov in omogočate obstoj edine strokovne gozdarske revije v Sloveniji, hkrati pa izkazujete tudi podporo in razvoju gozdarske stroke.

S tem uvodnikom želimo še enkrat poudariti, da na vseh gozdarskih inštitucijah in gozdarjih leži odgovornost za nadaljnji obstoj Gozdarskega vestnika, slovenske strokovne gozdarske revije s 80-letno tradicijo.

Z naslednjo številko urednikovanje Gozdarskega vestnika predajava novima urednikoma, Gozdarskemu vestniku pa želiva uspešen nadaljnji razvoj.

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

• Anica SIMČIČ, Ajša ALAGIĆ, Janez KERMAVNAR, Lado KUTNAR, Simon ZIDAR, Aleksander MARINŠEK - Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru: rezultati spletne ankete
• Milan KOBAL, Janez PIRNAT - Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
• Živan VESELIČ - O vlogah gozda in gozdarjev
• Jožica GRIČAR - Nov raziskovalni program P4-0430 Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo
• Anton Tone LESNIK, Gal FIDEJ, Jože PRAH, Jože MORI, Jože KOS, Jurij DIACI, Kristina SEVER, Marija IMPERL - Podobe gozdnega revirja 
• Lucija ODAR - Bohinjska kraljica - najdebelejša znana smreka v Sloveniji
• Jurij DIACI  - In memoriam - Maks Sušek (1932-2022)
• Janez KONEČNIK - In Memoriam - Maks Konečnik

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

 

Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru: rezultati spletne ankete

Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora ...