Obiskali smo podjetje Marušič d. o. o.

07.07.2022

Družba MARUŠIČ d. o. o., iz Opatjega sela na Krasu, je družinsko podjetje, ki se ukvarja z razrezom bukove hlodovine v deske in nato v končne proizvode – v elemente različnih dimenzij, ki se uporabljajo v pohištveni in živilski industriji. V lanskem letu je obeležila 56 let delovanja. Ljubezen do lesa in delo z njim se v družini prenaša iz generacijo v generacijo. Podjetje spada med največja podjetja v regiji, ki je specializirano na področju predelave bukove hlodovine. Razrez hlodovine, naravno in umetno sušenje desk ter skobljanje elementov se vrši v podjetju, kar omogoča večji nadzor nad kakovostjo proizvodov ter hitrejši odziv na povpraševanje in zahteve trga.

Bukovo hlodovino za predelavo pridobivajo iz celotne Slovenije, kar predstavlja svojevrsten izziv pri logistiki transporta. Sicer pa je prostor lesnopredelovalnega centra izjemno velik (120.000 m2) in ima optimalno lokacijo z vidika dostopnosti domačega in tujih trgov.

Podjetje ima v lasti dve sodobni žagi, kjer razžagujejo hlodovino bukve različne kakovosti. Glede na obseg njihove predelave bi verjetno zadoščala ena žaga, vendar zaradi sezonsko pogojene razpoložljivosti hlodovine bukve zgolj z eno žago v spomladanskih in jesenskih konicah ne bi uspeli pravočasno opraviti  razreza hlodovine in primernega skladiščenja žaganega lesa. V lanskem letu je količina razžagane bukove hlodovine znašala 35.000 m3, od tega je bilo več kot 95 % lesa iz domačih gozdov. Proizvodnja lesenih bukovih elementov je lani znašala nekaj manj kot 12.000 m3, okrog 11.000 m3 pa so proizvedli stranskih proizvodov, kot sta les za kurjavo ter žagovina, katerih kupci so večinoma Italijani.

Zaradi lokacije na območju submediteranskega podnebja in značilne kraške burje lahko dobro izkoriščajo izvrstne pogoje za naravno sušenje lesa, ki pa ga za dosego ustrezne kakovosti seveda zaključijo s sušenjem v sušilnicah. Glede na potrebe trga in nenehnih prilagajanj povpraševanju kupcev družba uporablja devet sušilnic za sušenje desk s skupno zmogljivostjo do 500 m3, ki se v celoti ogrevajo na biomaso.  Različne sortimente žaganega lesa sušijo glede na zahteve kupcev, večinoma do 10 do 12 % vlažnosti lesa. Za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo skorjo, ki je ostanek pri lupljenju hlodovine. Na isti način se ogrevajo tudi proizvodni prostori in uprava.

Elemente po potrebi kupcev tudi skobljajo, pravkar pa poteka investicija v ta del proizvodnje. Kupcev za lesene bukove elemente v Sloveniji ni, zato podjetje lastne proizvode izvaža v države Evrope ter sveta.

Družba Marušič d.o.o., ki je tudi članica združenja SLOLES, posveča veliko pozornosti tudi pri skrbi do okolja in njegovim ohranjanjem in se temu posveča celovito in na več nivojih. Družba se zaveda pomena trajnostnega razvoja, kar dokazuje s certifikatom FSC. V sodelovanju z drugimi inštitucijami nenehno izvajajo meritve kakovosti zraka, ustrezno ravnajo z nastalimi odpadki, z namenom zmanjševanja hrupa iz proizvodnih obratov v okolico je družba v preteklih letih del sredstev investirala tudi v izgradnjo protihrupnih ograj, temu so prilagodili tudi čas obratovanja sušilnic. Konec leta 2020 je vodstvo družbe sprejelo sklep o izgradnji sončne elektrarne, v letošnjem letu pa načrtujejo izgradnjo še druge sončne elektrarne in s tem želijo proizvesti okrog 30 % lastne elektrike potrebne za celotno proizvodnjo.

 

Naslovna fotografija: Lesnopredelovalni center družbe MARUŠIČ d. o. o. (vir: Marušič d. o. o.)

 

 

Les_go_bio_logo

 

Prispevek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta LesGoBio

 

Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
mag. Janez Zafran, Gozdarski inštitut Slovenije
dr. Peter Prislan, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

08.08.2022

Intervencijsko izdelane protipožarne preseke ob požaru na Krasu

Za omejitev hitro napredujočega požara se je poveljstvo štaba intervencije skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije odločilo za interventno izvedbo presek ob prometnicah in ob ogroženih ob...

Več ...
04.08.2022

Nova gozdna cesta na Jezerskem

Ogledali smo si novo gozdno cesto na Kozjem vrhu, ki je mojstrsko speljana preko strmih pobočij z namenom izvajanja modernega žičniškega spravila.

Več ...
25.07.2022

Les v celulozni in papirni industriji, kot kazalnik stanja biogospodarstva v Sloveniji

Industrija celuloze in papirja je za gozdarstvo pomembna z vidika predelave manj kakovostnega lesa. Les in lesna celuloza sta v skladu s predvidevanji razvoja mednarodnih trgov z lesom v prihodnost...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127