Industrija celuloze in papirja je za gozdarstvo pomembna z vidika predelave manj kakovostnega lesa. Les in lesna celuloza sta v skladu s predvidevanji razvoja mednarodnih trgov z lesom v prihodnosti ključna obnovljiva vira in tudi velik industrijski potencial. Veliko novodobnih in inovativnih rab lesa oziroma njegovih proizvodov in polproizvodov temelji na korakih celulozno papirne industrije. Tako je ključno v prihodnje voditi pregled stanja na ravni Slovenije in s tem objektivno predstaviti trende, prednosti in slabosti predelave lesa v slovenski celulozno papirni industriji.
V Sloveniji je v proizvodnji lesne celuloze zastopana le mehanska celuloza oz. lesovina. Po podatkih ZPPI je le ta od leta 2015 bolj ali manj konstantna in se giba med 85 in 95 tisoč ton. V uvozu lesne celuloze z več kot 95 % prevladuje uvoz kemične celuloze, ki smo jo v letu 2020 uvozili 278.000 ton, za kar je glavni razlog izostanek proizvodnje kemične celuloze v Sloveniji po letu 2006. Podobno je dokaj konstantna tudi proizvodnja papirja in kartona, ki je v zadnjih desetih letih znašala med 690 in 740 tisoč ton letno, v letu 2021 pa je bila proizvodnja nekoliko nižja in je znašala 636 tisoč ton. V obdobju 2018–2020 se je izrazito povečala proizvodnja recikliranega papirja, ki je v tem obdobju znašala povprečno 346 tisoč ton na leto.
Za nadaljnji razvoj slovenske celulozne in papirne industrije in za zagotavljanje obstoječih in novih delovnih mest v tej panogi bi bilo v prihodnje treba zagotoviti naložbe v tehnološko modernizacijo in povečevanje kapacitet obstoječih papirnic kot tudi investicijo v proizvodnjo kemične celuloze, ki je nenazadnje osnova za vstop lesa na novodobne in inovativne verige vrednosti.
Podrobnejše informacije o trgu papirja in kartona ter lesni celulozi v Sloveniji so na voljo na spletnem portalu WCM, v rubriki »Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji«: