Kazalnik varnost in zdravje pri delu v gozdu

Posodobili smo kazalnik Varnost in zdravje pri delu v gozdu, vabljeni k branju. Nezgode pri delu še vedno predstavljajo velik problem predvsem v zasebnih gozdovih. Izobraževanja in usposabljanja za zmanjšanje števila nezgod ne potekajo v zadostnem obsegu in se ne povečujejo. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.

Skupaj se je v Sloveniji pri delu v gozdu pri nepoklicnih delavcih v letu 2020 zgodilo 5 smrtnih nezgod, v letu 2021 pa 6 smrtnih nezgod.

Slika 1: Število nezgod s smrtnim izidom med nepoklicnimi delavci pri delu v gozdu 1998 – 2021 (vir: ZGS).

V primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko je bil razviden izrazit trend naraščanja smrtnih delovnih nezgod v gozdu, se je v zadnjem obdobju trend umiril. V letu 2020 in 2021 je na aktivnost gospodarjenja vplivala tudi epidemija COVID-19, saj je bil leta 2021 izvedeni posek v zasebnih gozdovih najnižji v zadnjih 8 letih.

Petletno povprečje količine posekanega lesa na enega mrtvega v zadnjem obdobju (2017-2021) (460.490 m³/smrt) se je v primerjavi s prejšnjim (2012-2016) skoraj podvojilo (283.239 m³/smrt), kar pomeni, da se je varnost pri delu v gozdu v povprečju izboljšala. Visoko število mrtvih med nepoklicnimi delavci v letu 2011 se sicer pripisuje gospodarski krizi, ko so ljudje zaradi pomanjkanja sredstev pomoč spet poiskali v gozdu (morda bo leta 2022 zopet tako); v letu 2014 pa sanaciji žledoloma.

Izobraževanje lastnikov gozdov se ne intenzivira. PRP sicer omogoča brezplačno udeležbo; za plačljiva usposabljanja, ki jih izvaja ZGS, pri lastnikih skoraj ni zanimanja. Pridobljena sredstva Programa razvoja podeželja pogojujejo izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov (izvedbo tečajev) s področja varnega dela v gozdu, ki pripomorejo k dvigu varnosti lastnikov gozdov. Zanimanje (število prijav) lastnikov gozdov za udeležbo na tečajih varnega dela običajno presega kapacitete (plan), zanimanje je zelo veliko, zlasti v primeru za lastnika brezplačnih tečajev. Tečaji so relativno zelo pomembni kot vir znanja o gospodarjenju z gozdom, petina (20 %) lastnikov gozdov se je tam naučila pravilno opravljati sečnjo in spravilo lesa. Problematično je, da se je 35 % lastnikov gozdov sečnje in spravila lesa naučilo iz lastnih izkušenj. Zaradi prepovedi združevanja v času epidemije COVID-19 ZGS v letu 2020 ni mogel izvesti tečajev za varno delo v gozdu v okviru PRP. Tečaji so bili preloženi v leto 2021. V letu 2020 in 2021 v Poročilu o delu ZGS ni objavljenih podatkov o številu planiranih in prijavljenih udeležencev. ZGS je prek tečajev v zadnjih petih letih na področju varnosti pri delu usposobil približno 1,6 % aktivnih lastnikov gozda. Izobraževanje lastnikov gozdov se ne intenzivira.

Slika 2: Število nezgod pri poklicnem delu v gozdarstvu. Vir: NIJZ; obdelava GIS.

Glede zdravja pri delu v Sloveniji je zaradi neizvajanja Pravilnika o poklicnih boleznih težavno odkrivanje in evidentiranje. Posledica trenutne zakonodaje je, da se poklicne bolezni v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in ne preprečujejo. Letno v Sloveniji potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni (vse panoge, ne le gozdarstvo), medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 letno. 

Celoten kazalnik je dosegljiv na: https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki/2021090722044535/varnost-in-zdravje-pri-delu-v-gozdu/

Sorodne vsebine: