Proizvodnja žaganega lesa in furnirja v letu 2021 rekordna, poraba žaganega lesa precej nižja od evropskega povprečja

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja v letu 2021 rekordna, poraba žaganega lesa precej nižja od evropskega povprečja

30.12.2022

Prispevek obravnava značilnosti proizvodnje in porabe primarnih lesnih izdelkov, torej žaganega lesa in furnirja. V zadnjih letih je opazen trend povečevanja obsega proizvodnje obeh vrst proizvodov; v letu 2021 je proizvodnja tako znašala 1,067 milijona m3​, kar je največ po letu 1985.

Metodologija spremljanja značilnosti primarne lesne proizvodnje je bila opisana v publikaciji Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (ur. Triplat, 2022), zato v tokratnem prispevku objavljamo le rezultate analiz, s poudarkom na letu 2021. Pri interpretaciji bilančne porabe primarnih lesnih proizvodov je potrebna previdnost, saj del izvoza lahko izvira iz uvoza in zato je poraba ocenjena. Podatki o tako imenovanem »re-exportu« oz. »ponovnem izvozu« niso zabeleženi v uradni statistiki in niso na voljo. 

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2021 znašala 907.000 m3, od tega proizvodnja furnirja predstavlja manj kot 1 % (slika 1). Glede na ocenjeno razpoložljivost domače hlodovine iglavcev na trgu v letu 2021 in ocenjen povprečen količinski izkoristek pri razžagovanju hlodovine iglavcev v Sloveniji skupna proizvodnja žaganega lesa (in furnirja) iglavcev pokriva celotno izkoriščenost razpoložljive domače hlodovine iglavcev na trgu. V letu 2020 je bila ocenjena računska poraba žaganega lesa in furnirja iglavcev v zadnjem desetletnem obdobju najvišja (705.000 m3), v letu 2021 pa je po oceni le ta znašala 629.000 m3.

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev je precej nižja od iglavcev in je v letu 2021 znašala 160.000 m3. V nasprotju z iglavci pri listavcih proizvodnja furnirja presega 10 % v skupni proizvodnji obravnavanih proizvodov. V letu 2021 je proizvodnja furnirja listavcev znašala okrog 20.000 m3 in je na podobni ravni kot leta 2014, 2015 in 2017. Proizvodnja furnirja iz tropskih drevesnih vrst je po količinah zanemarljiva. Večina proizvodnje rezanega furnirja se opravlja kot storitev za kupce v EU. Obseg proizvodnje žaganega lesa in furnirja listavcev v letu 2021 predstavlja okrog 63-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev na trgu v tem letu. Računska poraba žaganega lesa in furnirja listavcev je v letu 2021 po ocenah znašala 127.000 m3, kar je 1 % manj kot v letu 2020 in 5 % več kot v povprečju obdobja 2015–2019. 

Ocena kazalnika Primarna lesna proizvodnja v letu 2021 

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja je v letu 2021 znašala 1,067 milijona m3, kar je največ po letu 1985. Obseg proizvodnje žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2021 znašal 907.000 m3, kar pomeni celotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine iglavcev iz slovenskih gozdov, ki je bila v tem letu na trgu. Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev pa je v letu 2021 znašala 160.000 m3, kar predstavlja okrog 63-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev iz slovenskih gozdov na trgu v tem letu. Vrednost koeficienta poraba/proizvodnja žaganega lesa iglavcev med leti niha in je v letu 2021 znašala 0,69, kar pomeni, da je poraba manjša od proizvodnje in je hkrati dosežen zunanjetrgovinski presežek. Trenutna vrednost koeficienta Slovenijo uvršča v sredino seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta evropskih držav, ki so pred Slovenijo, znaša 1,37. Pri žaganem lesu listavcev je vrednost koeficienta višja kot pri iglavcih in je v letu 2021 znašala 0,86. To pomeni, da je bila poraba manjša od proizvodnje. Ta vrednost koeficienta Slovenijo uvršča v drugo polovico seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta evropskih držav, ki so pred Slovenijo znaša 1,52. 

Več informacij o značilnostih primarne lesne proizvodnje v Sloveniji je prosto dostopnih v širši obliki kazalnika.

 

VIRI 

Česen A., Kočar S., Pogorevc B. 2008. Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba: 121 str. 

FAO, UNECE. 2020. Joint Forest Sector Questionnaire – Definitions. European Commission DG Eurostat, 9 str. 

Geršak M. 2021. Lesarska tehnologija. 4, Žagarstvo. Ljubljana: samozaložba: 217 str.  

Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo »Izvoz in uvoz blaga«. 

Ščap, Š., Prislan, P. 2022. Primarna lesna proizvodnja. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 155–160 s. DOI: 10.20315/SFS.183. 

Ščap Š., Zafran, J., Krajnc N., Remic T. 2022. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2022, Slovenija)  

(https://unece.org/forests/2022-country-market-statements) (dne 21. 12. 2022)

Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Sorodne vsebine:

Novice

EUDR v praksi: Kaj prinašajo zadnje poenostavitve in razvrstitev držav? 07.07.2025

EUDR v praksi: Kaj prinašajo zadnje poenostavitve in razvrstitev držav?

Začetek izvajanja Uredbe (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (uredba EUDR) se nezadržno približuje. V letošnjem aprilu in maju je Evropska komisija (v nadaljevanju EK) pred...

Več ...
Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2024 01.07.2025

Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2024

Proizvodnjo lesnih peletov (v nadaljevanju peletov) v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da ta skozi leta narašča. Zadnjo raziskavo med slovenskimi proizvajalci peletov smo na ...

Več ...
Inovacije in izzivi mobilizacije lesa – mednarodni študijski dnevi projekta FOREST4EU v Sloveniji 23.06.2025

Inovacije in izzivi mobilizacije lesa – mednarodni študijski dnevi projekta FOREST4EU v Sloveniji

Med 27. in 29. majem 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) organizirali mednarodne študijske dneve (t. i. study visits) v okviru evropskega projekta FOREST4EU. Dogodek, ki so se ga udele...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127