Izkoriščenost potenciala hlodovine listavcev v Sloveniji

Izkoriščenost potenciala hlodovine listavcev v Sloveniji

16.01.2023

V strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (GLS) listavcev iz slovenskih gozdov tradicionalno prevladuje skupina les za kurjavo. Proizvodnja lesa za kurjavo listavcev znaša okrog 1 milijon m3 na leto, kar predstavlja več kot polovico skupne letne proizvodnje GLS listavcev v državi (Ščap in Krajnc, 2021). Se pa v zadnjih letih povečuje delež hlodov za žago in furnir listavcev v skupni proizvodnji GLS listavcev in sicer je le ta v letu 2021 znašal 25 %, kar je največ po letu 2007 (Ščap, 2022).

V letu 2021 je proizvodnja hlodov za žago in furnir listavcev v Sloveniji znašala 467.217 neto m3, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Uvoz in izvoz hlodovine listavcev Statistični urad RS (SURS) od leta 2017 naprej spremlja le znotraj skupne kategorije »okrogli industrijski les listavcev«, zato ju od takrat naprej ocenjujemo, na podlagi več različnih virov. Izvoz je v letu 2021 po ocenah tako znašal okrog 248.000 m3, kar predstavlja 53 % proizvodnje. Pri interpretaciji tega podatka je potrebna previdnost še zaradi možnega t. i. »ponovnega izvoza« (ang. »re–export), saj del izvoza lahko izvira iz uvoza. Zaradi ocenjenih količin zunanje trgovine hlodovine listavcev ter zaradi neznanih količin o »ponovnem izvozu« blaga, je ocenjena tudi bilančna poraba hlodov za žago in furnir listavcev. Po oceni je le ta v letu 2021 znašala okrog 263.000 m3.

Po podatkih mednarodne organizacije UNECE je Slovenija na repu držav glede na vrednost koeficienta, ki primerja predelavo in proizvodnjo v primeru hlodovine listavcev (slika 1) (UNECE, 2022). Le ta je v letu 2021 za našo državo znašal 0,56 (UNECE, 2022). Koeficient poraba/proizvodnja nakazuje uravnoteženost med proizvodnjo in porabo virov; če je koeficient > 1 pomeni, da je poraba večja od proizvodnje in hkrati je prisoten zunanjetrgovinski primanjkljaj, če je koeficient < 1 pa pomeni, da je poraba manjša od proizvodnje in hkrati je prisoten zunanjetrgovinski presežek (Ščap, 2020). Za Slovenijo je torej značilna neuravnoteženost med proizvodnjo in porabo in je prisoten zunanjetrgovinski presežek te skupine GLS (izvoz je večji od uvoza).

Povprečna vrednost koeficienta, ki primerja predelavo in proizvodnjo hlodovine listavcev evropskih držav, ki letno proizvedejo nad 200.000 m3 hlodovine listavcev in so hkrati pred Slovenijo, znaša 1,04 (UNECE, 2022). Države, ki so v letu 2021 imele zabeleženo večjo porabo hlodovine listavcev od proizvodnje so po podatkih UNECE: Avstrija, Portugalska, Finska, Slovaška in Estonija.

Viri

Ščap, Š. 2020. Izkoriščenost potenciala hlodovine iglavcev v Sloveniji. InfoGozd : skrbno z gozdom, 1, 9: 7–9.

Ščap, Š., Krajnc, N. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 79, 7/8: 251–258.

Ščap, Š. 2022. Predelava lesa v industriji se povečuje. Spletni portal WoodChainManager: https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022110308294310/predelava-lesa-v-industriji-se-povecuje/ (dne 5. 1. 2023)

UNECE, 2022. Market Forecast Tables for 2019–2021. https://unece.org/forests/coffi-market-forecasts (dne 5. 1. 2023)

 

Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev 31.03.2025

Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev razogljičenja družbe do leta 2050. Zaradi vse večjega zavedanja o posledicah podnebnih sprememb so gozdovi in gozdarstvo pod...

Več ...
Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji 26.03.2025

Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji

Uporaba helikopterjev v gozdarstvu v tujini ni novost. Že več desetletij se uporabljajo na področjih: (1) nadzora in monitoringa gozdov, (2) gašenja gozdnih požarov, (3) pogozdovalnih del, (4) apli...

Več ...
Glave za podiranje na strojih za sečnjo 24.03.2025

Glave za podiranje na strojih za sečnjo

Po naših informacijah mineva skoraj 30 let od trenutka, ko je stroj za sečnjo premierno zapeljal v slovenske gozdove. Zaradi potrebe po hitri in učinkoviti sanaciji snegoloma in žledoloma v gospoda...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127