Slabo poslovanje lesnopredelovalnih podjetij v Rusiji

Slabo poslovanje lesnopredelovalnih podjetij v Rusiji

02.02.2023

Podjetja zahodnih držav so se takoj po ruski invaziji na Ukrajino začela dogovarjati o prodaji premoženja v lesnopredelovalni industriji v Rusiji. Razlogi za to so bili tako politični kot ekonomski. Zaradi sankcij, je veliko lesnopredelovalnih obratov v Rusiji, ki so svoje proizvode dobavljali na zahodne trge, ostalo brez prodaje. Hkrati so se izrazito povišali stroški izvoza izdelkov v Azijo, glavni vzrok za to je prenehanje sodelovanja z največjimi ruskimi prevozniki kontejnerjev; Azija je bila namreč glavni izvozni trg za rusko žagarsko industrijo in industrijo celuloze. Kljub temu bo več lesnopredelovalnih podjetij v Rusiji v prihodnje najverjetneje vzpostavilo tesnejše sodelovanje z Azijo, predvsem s Kitajsko. Drugi ciljni trgi Rusije so še Indija, Bližnji vzhod in jugovzhodna Azija.

Umik tujih podjetij iz Rusije lahko v prihodnje privede do pomanjkanja oskrbe z nekaterimi lesnimi izdelki v Rusiji, kar pa bo sčasoma verjetno nadomestila domača proizvodnja. Strokovnjaki pa napovedujejo, da bo kakovost domačih izdelkov nekoliko nižja, predvsem zaradi zaustavljene dobavne verige potrošnega materiala in ostalih surovin iz Zahoda.

Med lesnopredelovalnimi podjetji, ki so se ali pa se še bodo umaknile iz Rusije, je po obsegu proizvodnje vodilna švedska IKEA. Podjetje ima v lasti tri tovarne v Rusiji s skupno proizvodno zmogljivostjo 500.000 m3 s folijo prevlečenih ivernih plošč, 25 milijonov m2 ivernih plošč, 190.000 m3 žaganega lesa, 50.000 ton lesnih peletov in 25.000 kosov pohištva na leto. Prodaja tovarn bo najverjetneje izvršena v prvem četrtletju leta 2023, kupec pa zaenkrat uradno še ni znan.

Finska družba Metsä Group je poleti leta 2022 zaustavila obratovanje žage Metsä Svir, ki je imela  letno proizvodno zmogljivost 280.000 m3 žaganega lesa in 150.000 m3 lesnih sekancev.

Stora Enso je ruskemu vodstvu prodala žagarska obrata Setnovo in Setles s skupno proizvodno zmogljivostjo 350.000 m3 žaganega lesa in 65.000 ton lesnih peletov na leto. Stora Enso je sicer v Rusiji zaposlovala približno 1.100 ljudi, prodaja izdelkov v Rusiji pa je predstavljala okoli 3 % skupne prodaje te družbe. Ob koncu leta 2022 je avstrijski Mayr-Melnhof Holz ruski družbi Aspek–Les prodal obrat MM–Efimovsky z letno kapaciteto 380.000 m3 žaganega lesa in peletarno z letno zmogljivostjo 58.000 ton peletov. S prodajo podjetja se tako končujejo dejavnosti v Rusiji, ki jih je MM Holz začel leta 2008.

V industriji celuloze in papirja so lani veliki proizvajalci embalaže iz Zahoda zapustili ruski trg. Med njimi je švicarsko–švedsko podjetje Tetra Pak, finska Stora Enso in Huhtamaki, norveški Elopak in avstrijski Mondi. Umik iz Rusije je napovedala tudi irska družba Smurfit Kappa Group.

Poleg tujih podjetij, imajo težave s poslovanjem tudi domača ruska lesnopredelovalna podjetja; ULK Group, največje žagarsko podjetje na severozahodu Rusije bo zaradi težav pri prodaji zaustavilo vse obrate za proizvodnjo lesnih peletov. Letna proizvodnja peletov tega podjetja sicer znaša 300.000 ton. Z zaustavitvijo že nekaterih obratov, je družba v januarju odpustila okoli 1.500 ljudi. ULK Group v letu 2023 načrtuje tudi zmanjšanje proizvodnje žaganega lesa za okoli 600.000 m3. Prav tako je družba ustavila postopek gradnje nove žage s proizvodno zmogljivostjo 1 milijon m3 žaganega lesa na leto, saj so evropska podjetja zavrnila dobavo opreme in strojev za izgradnjo in vrnila vsa predplačila.

Po poročanju tujih medijev, se domača ruska lesnopredelovalna podjetja težko spoprijemajo z novimi izzivi, predvsem na področju zunanje trgovine in finančnih omejitev. Precejšnje število lesnopredelovalnih podjetij še vedno ni našlo novih dobaviteljev in rešitev za svoje logistične težave. Po statističnih podatkih tujih agencij, je bila povprečna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ruskih lesnopredelovanih podjetij ob koncu leta 2022 le 30–40 %.

Tudi avstrijski HS Timber Group je do nadaljnjega zaustavil vse tekoče investicijske projekte v Rusiji.

Preglednica 1: Tuja podjetja, ki načrtujejo prodajo ali so že prodala svoje premoženje v lesnopredelovalni industriji v Rusiji 

Obrat

Lastnik

Država

Obseg proizvodnje v 2021

Status

Ilim Group

(5 obratov)

International Paper, lastnik 50-odstotnega deleža ruskega podjetja Ilim Group

ZDA

  • 2,2 mio t celuloze
  • 1 mio t lesene embalaže
  • 297.000 t papirja
  • 282 mio m2 valovite lepenke

Napovedali namero o prodaji deleža.

Ikea

(3 obrati)

IKEA

Švedska

  • 190.000 m3 žaganega lesa
  • 50.000 t peletov
  • 25.000 kosov pohištva
  • 500.000 m3 s folijo prevlečenih ivernih plošč
  • 25 mio m2 ivernih plošč

Proizvodnja je zaustavljena.

MM–Efimovsky

Mayr-Melnhof Holz

Avstrija

  • 380.000 m3 žaganega lesa
  • 58.000 t peletov

Prodano.

Metsä Svir

Metsä Group

Finska

  • 280.000 m3 žaganega lesa
  • 150.000 m3 sekancev

Proizvodnja je zaustavljena.

Mondi Syktyvkarsky LPK

Mondi

Avstrija

  • 1,1 mio t papirja in kartona ter celuloze

Napovedali namero o prodaji.

Mondi

(3 obrati)

Mondi

Avstrija

Proizvodnja valovite lepenke.

Dogovor o prodaji čaka na odobritev vlade.

Svetogorsk papirnica

Sylvamo

ZDA

  • 700.000 t papirja in kartona

Prodano.

Smurfit Kappa Rus

(3 obrati)

Smurfit Kappa Group

Irska

  • 40 mio m2 embalaže
  • 220 mio m2 valovite lepenke

Proizvodnja je zaustavljena.

Stora Enso

(6 obratov)

Stora Enso

Finska

  • 350.000 m3 žaganega lesa
  • 65.000 t peletov
  • 395 mio m2 valovite lepenke

Prodano.

Tetra Pak

Tetra Pak

Švica, Švedska

  • 7,2 milijard enot embalaže

Prodano.

Huhtamaki CIS

Huhtamaki

Finska

Proizvodnja lesene embalaže.

Prodano.

Elopak

Elopak

Norveška

  • 1,6 milijard enot embalaže

Prodano.

 

Po poročanju tujih medijev, je prodaja premoženja tujih investitorjev v Rusiji težavna, še posebej za velika podjetja. Prodajo mora odobriti vladna komisija za nadzor tujih naložb v Rusiji. V skladu z zahtevo ruskega Ministrstva za finance z dne 22. decembra 2022, se prodaja lahko izvrši le z najmanj 50 % znižano ceno. Po poročanju medijev, več tujih podjetij zaradi težavnega postopka prodaje premoženja ni uspelo prodati svojega premoženja in zato nadaljujejo s poslovanjem.

Verjetno zaradi različnih razlogov, določeni obrati tujih podjetij še vedno nemoteno obratujejo v Rusiji; med njimi je avstrijski Kronospan, ki ima v lasti pet tovarn v državi z letno proizvodno zmogljivostjo več kot 1 milijon m3 OSB plošč, 2 milijona m3 ivernih plošč in 50.000 m3 laminiranih ivernih plošč. Prav tako še vedno obratuje avstrijsko podjetje Egger, ki s svojimi dvemi tovarnami razpolaga s proizvodno kapaciteto 873.000 m3 ivernih plošč, 350.000 m3 MDF plošč, 15 milijonov m2 ivernih plošč, 15 milijonov m2 laminata in 55 milijonov m2 impregniranega papirja. Še vedno obratuje turška tovarna Kastamonu z letno proizvodno kapaciteto 1 milijon m3 lesnih plošč tipa MDF in 35 milijonov m2 laminata. Tudi Swiss Krono Group nadaljuje z delovanjem na ruskem trgu in sicer s proizvodnjo lesnih kompozitnih plošč, v skupni letni zmogljivosti 1,2 milijona m3 MDF in ivernih plošč. Družba Iida Group še naprej ostaja lastnik 75–odstotnega deleža v ruski družbi Far East RFP Group, ki se ukvarja z gozdarsko proizvodnjo, proizvodnjo žaganega lesa, furnirja ter peletov. Prav tako v Rusiji še naprej normalno obratuje nemško podjetje PERI, ki se ukvarja s proizvodnjo opažnih nosilcev. V Rusiji še naprej posluje avstrijski Hasslacher Norica Timber, ki ima v lasti tovarno Hasslacherles z letno proizvodno zmogljivostjo 49.200 m3 žaganega lesa, več kot 8.000 m3 furnirja, 89.000 m3 lesnih sekancev in 15.000 ton lesnih peletov.

Rusija je konec decembra 2022 podaljšala izjemno visoke carine na izvoz nepredelanega ali grobo predelanega svežega okroglega lesa iglavcev in dragocenih vrst listavcev iz države, in ta ukrep naj bi trajal od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025. Po poročanju tujih medijev, pa je Rusija kljub ukrepu v zadnjem letu izvozila znatne količine lesa v Turčijo in Kazahstan, od tam naprej pa je les potoval v evropske države.

 

Prispevek je povzet po časopisu Global Wood Markets Info (GWMI) in tedniku EUWID Wood Products and Panels.

Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Sorodne vsebine:

Novice

Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023 25.03.2024

Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023

Izvoz okroglega lesa je po začasnih podatkih SURS–a v letu 2023 znašal 1,360 milijona m³ (-2 % v primerjavi z letom 2022), največ količin (39 %) v izvozu predstavlja industrijski les listavcev, s p...

Več ...
Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornosti 22.03.2024

Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornosti

Danes je poseben dan, v nekoliko posebnem letu. 22. marca namreč obeležujemo Svetovni dan voda. Prav tako letos obeležujemo 140 let od začetka organiziranega hudourničarstva na Slovenskem. Lesena k...

Več ...
Kakšen vpliv bo imela Evropska unija na izvedbo del v gozdovih? 19.03.2024

Kakšen vpliv bo imela Evropska unija na izvedbo del v gozdovih?

V Sloveniji se z gozdovi gospodari trajnostno, sonaravno in večnamensko (Klopčič in Bončina, 2018). To obsega opravljanje varstvenih, gojitvenih in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127