Austrofoma je ena izmed treh največjih gozdarskih sejemskih dogodkov v evropskem prostoru, ob boku ji stojita še sejma Elmia wood na Švedskem in Interforst v Nemčiji. Letošnja izvedba avstrijskega sejma se je odvijala na pobočjih Stuhlecka v Spital am Semmering od 26. do 28. septembra.
Zgodovina
Prva Austrofoma (takrat še ne pod tem imenom) je bila organizirana leta 1979 v Göllersdorfu. Pobudniki takratnega dogodka so bili predsedniška konferenca avstrijskih kmetijskih zbornic (danes LK Avstrija), kmetijske zbornice Zgornje Avstrije, Spodnje Avstrije in Štajerske ter posamezni predstavniki podjetij. Takratni cilj je bil strokovnemu občinstvu prikazati delovne stroje vključene v delovno verigo v praktični uporabi, na čemur je poudarek še dandanes. Zaradi uspeha prvega sejma so se organizatorji takrat odločili, da nadaljujejo s sejmom in sicer na začetku vsaki dve ali tri leta. Leta 1981 je bila tako druga predstavitev strojev in opreme, prvič pod imenom Austrofoma. Od leta 2003 AUSTROFOMA poteka vsaka štiri leta. Posebnost sejma je tudi (in predvsem) osredotočenost na mehanizacijo za gospodarjenje z gozdovi na strmem terenu.
Opis prizorišča
Letošnja Austrofoma 2023 je 14. po vrsti, prizorišče dogodka je bilo smučišče Stuhleck v občini Spital am Semmering. Organizator letošnjega sejma je bil LK Steiermark. Sejmišče je bilo v grobem razdeljeno na tri dele (slika 1). V prvem (gornjem) delu imenovanem »vas Austrofoma« so razstavljali predvsem proizvajalci opreme, pripomočkov in ročnega orodja za arboriste, sekače, gozdne gojitelje, lovce, manipulante z lesom, načrtovalce ipd. V tretjem (spodnjem) delu imenovanem »drvarska vas« so se predstavljali proizvajalci mehanizacije za primarno predelavo lesa ter izdelavo in pakiranje drv. V drugem (vmesnem) »povezovalnem« delu pa je bila razstavljena mehanizacija za sečnjo in spravilo lesa ter mehanizacija za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest.
Razstavljavci
Na letošnjem sejmu se je predstavilo kar 167 različnih razstavljavcev oz. podjetij na 173 različnih točkah. Med njimi je bilo tudi nekaj slovenskih proizvajalcev (trgovcev) mehanizacije in opreme (Pišek-Vitli Krpan d.o.o., Rosi-tech d.o.o., Tajfun Liv d.o.o., Tajfun Planina d.o.o., Uniforest d.o.o., Veriga k.f., d.o.o.). Na sejmu je bilo opaziti tudi druge stroje slovenskih proizvajalcev npr. povezovalnik drv in cepilec Lancman, prikolice Farmtech, vendar v okviru prodajnega programa tujih distributerjev.
Naša pot in fotografije
Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije smo se 26.-28.9.2023 udeležili sejma Austrofoma. Pri vhodu na sejmišče smo dobili varovalno opremo (čelado), ki je bila obvezna za vstop, na sejmu so namreč delovišča. Svojo pot smo nadaljevali s sedežnico, ki nas je peljala do " vasi Austrofoma" in naprej do najvišje točke - panorame (slike 2-4). Pot smo nadaljevali peš in se spoznavali z novostmi na področju gozdne tehnike.
Traktorji
Ob poti je bil parkiran traktor Steyr z gozdarsko polprikolico znamke BMF in novim gozdarskim zabojem, ki združuje 5 funkcij v enem produktu (slika 5). Zaboj je mogoče pritrditi na sprednji ali zadnji del traktorja s 3-točkovnim priklopom. Namenjen je shranjevanju orodja kot so motorne žage, mazalke, sekire in drugo, ki zaradi varnosti ne sodijo v kabino traktorja. Zaboj je širok 1,6 m in tehta 540 kg in hkrati deluje kot utež za traktor. Na spodnjem delu ima tudi lemež izdelan iz jekla HARDOX in se lahko uporablja za izravnavo terena in rampanje. V zaboju je tudi integriran daljinsko voden vitel z vlečno silo 54 kN in 25 m vrvi, kot opcija pa so na voljo tudi LED delovne luči. Pozornemu opazovalcu pa ne bo ušel dodatek na BMF dvigalu, ki ščiti roko dvigala pri nakladanju daljših sortimentov in vejevine.
Pri polni vožnji so ob dolgih spustih zavore močno obremenjene. V pomoč je lahko priključni retarder, ki prav tako kot motorna zavora pri tovornjakih, zmanjšuje potrebo po zaviranju, hkrati pa motorja traktorja ne sili v visoke obrate. Retarder podjetja Holzknecht Forsttechnik GmbH lahko zadrži navor do 1500 Nm (slika 6).
Kamioni in dvigala
Pri kamionih in dvigalih se nam je pogled ustavil na razstavni točki avstrijskega podjetja in distributerja Dunst KFZ u. Hydraulik GmbH, in slovenskega proizvajalca Pišek-Vitli Krpan d.o.o (slika 7). Predstavljeno je bilo Krpanovo dvigalo D120Z, poleg pa je bila razstavljena tudi patentirana Unilock konzola. Konzola je namenjena hitremu odklopu skupaj z dvigalom, ki ima univerzalno adaptrsko ploščo za priklop na tovornjak.
Žični žerjavi
Znaten del prikazov na Austrofomi 2023 je bil namenjen spravilu s strmih terenov s pomočjo žičnih žerjavov. Prikazani so bili tako klasičnih žični žerjavi na kamionih in z na kamion nameščenim žerjavnim dvigalom za manipulacijo (in lahko tudi obdelavo) privlečenih sortimentov, kakor tudi traktorski žični žerjavi različnih velikosti. Ogledali smo si lahko tudi hibridno gnan žični žerjav, pa tudi žičniški voziček z električnim pogonom za pogon vitla za privleko oz. dvig hloda in avtonomnim zagotavljanjem električne energije pri spuščanju bremena v dolino.
Zanimivosti
Kot zanimivost smo lahko na sejmu opazili tudi prikaz konjskega spravila lesa, ki se pri nas le še redko pojavlja in ga je demonstriralo interesno društvo Österreichische Interessensgemeinschaft PferdeKraft (slika 13).
Za glajenje zgornjega ustroja in obrabnega sloja makadamskih cest se lahko namesto valjarja uporabi tudi trojno vibro ploščo (slika 14). Na sejmu sta bila razstavljena dva modela: prvi model podjetja PTH Products Maschinenbau GmbH, drugi razstavni model SBV 80 H3 pa podjetja Stehr spezialmaschinen GmbH, oba je možno priklopiti na več vrst pogonskih agregatov (traktor, Unimog, bager ...). Delovna širina stroja je 2,51 m, masa 1285 kg, za pogon pa potrebuje 200-220 barov hidravličnega pritiska in pretok 60-80 l/min.
Varnost je vedno na prvem mestu, zato v gozdarstvu stremimo k čim večjemu obsegu strojne sečnje, saj ta predstavlja najvarnejšo tehnologijo za aktivno gospodarjenje. Z “winch-assisted” sistemi T-winch podjetja Ecoforst GmbH in sistemi podjetja Herzog Forsttechnik AG je delo tudi na večjih naklonih lahko varno opravljeno iz kabine stroja za sečnjo in kasneje spravilo opravljeno z zgibnim polprikoličarjem (slike 15, 16 in 17). (Več o sistemih lahko preberete v prispevku Birkić B. L., Saražin J. 2022. Spravilo s forwarderjem na strmem terenu – „Winch-assisted“ sistemi. InfoGozd - Skrbno z gozdom 3, 2: 8-12. DOI: 10.20315/IG.2022.0012.)
Druga prikazana tematika s področja varnosti in zdravja pri delu se je nanašala na same izvajalce del v gozdu. Najbolj vidne so bile stojnice z osebno varovalno opremo, ki so bile prave prodajalne na terenu, dobiti pa se je dalo še razne pripomočke, če le niso bili pretežki za nošnjo v dolino. Na stojnicah različnih ustanov so bile na voljo informacije o varnem delu v gozdu, tehnikah dela v gozdu in pripomočkih za varno in lažje delo v gozdu (sliki 19, 20). Oddelek za preventivo Socialne zavarovalnice, ki mu je na pomoč priskočil oddelek Nemške socialne zavarovalnice, je prikazal tehniko podiranja drevja s pomočjo škripčevja in vrvi, ki jo vleče manjši motorni ali baterijski vitel, ta vrv vleče s pomočjo navijanja več ovojev vrvi na tornem kolesu (sliki 21, 22).
Za zagotovitev trajnih donosov gozda, je potrebna kakovostna sadnja. Za sadnjo sadik gozdnega drevja je podjetje Steinwendner Agrar-Service GmbH razvilo sadilni stroj, ki po njihovih zagotovilih omogoča strokovno in ekonomično delo (slika 23). Stroj vleče en traktor, ena ali dve osebi pa zadaj sadita sadike. S strojem je moč posaditi do 4000 sadik dnevno, za optimalnejšo sadnjo je možna uporaba krmilnega sistema GPS. Stroj ima zalogovnik za gnojilo, ki ga ob sadnji dozira direktno posajenim sadikam.
Brezpilotni letalniki se lahko uporabljajo za mnoge namene. Na sejmu je denimo bil predstavljen dron za dostavo sadik (slika v galeriji), za kmetijstvo in gozdarstvo pa je posebej obetavna uporaba drona v kombinaciji s senzorji, ki z zajemom podatkov iz zraka omogočajo kreiranje digitalnih modelov površine ali terena ter ocenjevanje vegetacije. Predstavljeni Acecore Zoe UAV je nadgrajen v octocopter z 8 motorji za večjo redundanco pogonskega sistema. Nameščen RIEGL laserski senzor iz serije VUX lahko deluje kot samostojni LiDAR senzor ali kot del različnih polno integriranih laserskih skenirnih sistemov z dodatnimi kamerami. Poleg zajema podatkov v podnožišču (nadir), senzor omogoča zajem 10 stopinj pred in za sabo.
Za dovolj denarja je mogoče dobiti marsikaj, ne glede če se kupljeno uporablja za profesionalne namene ali pa manj profesionalne, da ne rečemo hobi namene. Marsikaj takega smo lahko videli tudi na Austrofomi 2023. V fotogaleriji je še več utrinkov in drugih zanimivosti.
18.09.2024 
10.09.2024 
30.08.2024 
