Popis sekalnikov 2024

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo spomladi 2024 izvedli že šesti zaporedni popis sekalnikov. Glavni namen raziskave je spremljanje trga lesnih sekancev, analiza tokov lesne biomase v državi ter prispevati k pregledu stanja mehanizacije za proizvodnjo sekancev v Sloveniji. Pomembnost raziskave je v enotni metodologiji zbiranja podatkov, 16-letni tradiciji in velikem številu lastnikov strojev (sekalnikov in drobilnikov), ki jih anketa zajame.

V raziskavo smo vključili večino lastnikov strojev za proizvodnjo sekancev v Sloveniji, ki smo jih lahko evidentirali. Večina zajetih enot izhaja iz lastne podatkovne baze, preostale pa smo dodali iz baz podatkov prejemnikov nepovratnih sredstev, podatkov trgovcev s stroji, odkupovalcev lesnih ostankov žagarske industrije in članov strojnih krožkov.

Največji delež anketirancev so predstavljali proizvajalci sekancev, ki so bili vključeni že v pretekle tovrstne raziskave. Nekateri anketiranci iz predhodnega popisa sekalnika nimajo več v lasti (npr. zaradi prodaje), smo pa na novo vključili tudi 55 lastnikov sekalnikov, ki za delo uporabljajo 60 sekalnikov. Z raziskavo »Popis sekalnikov 2024« ugotavljamo, da je trenutno v Sloveniji 235 subjektov (pravnih in fizičnih), ki imajo v lasti 263 sekalnikov. Skupno število evidentiranih sekalnikov je od predhodnega popisa višje za 9 %.

Ne zgolj število sekalnikov, narašča tudi evidentirana proizvodnja sekancev. Pridobljeni podatki kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2023 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 3.037.337 nm³ oz. 20 % več od predhodnega popisa iz leta 2021.

Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki z zmogljivostjo do 30 nm³/h (nasuti m³ sekancev na obratovalno uro), ki predstavljajo 44 % vseh evidentiranih sekalnikov. Z 30 % deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm³/h), s 26 % deležem pa veliki sekalniki z zmogljivostjo več kot 100 nm³/h.

Dve tretjini vseh sekalnikov izhaja iz zgolj štirih statističnih regij: Savinjska (21 % vseh), Osrednjeslovenska (16 %), Gorenjska (16 %) in Jugovzhodna Slovenija (15 %). Kot v predhodnih popisih tudi tokrat prevladujejo premični ali mobilni sekalniki, takih je kar 89 % vseh. Tovrstno mehanizacijo lahko izvajalci uporabljajo v kateri koli statistični regiji v Sloveniji, tako da smo lokacijo pripisali zgolj naslovu izvajalca.

Nadalje ugotavljamo, da so največ sekancev proizvedli izvajalci iz savinjske regije (30 % celotne proizvodnje na ravni države oz. 899.000 nm³), sledi proizvodnja izvajalcev iz gorenjske (17 % oz. 525.000 nm³), jugovzhodne Slovenije (16 % oz. 480.000 nm³), osrednjeslovenske (8 % oz. 230.000 nm³) in pomurske regije (8 % oz. 229.000 nm³). Izvajalci iz ostalih regij so posamično proizvedli manj kot 200.000 nm³.

Slika 1: Proizvodnja sekancev po statističnih regijah v letu 2023. Podatki se nanašajo na sedež proizvajalca sekancev in ne na lokacijo zajema biomase. Ob imenu regije je v oklepaju navedena proizvodnja v 1.000 nm³.

Vse z raziskavo zajete subjekte (pravne in fizične) smo razdelili glede na količino sekancev, ki so jih proizvedli v letu 2023. Subjekti, ki imajo manjšo letno proizvodnjo sekancev (do 999 nm³), prevladujejo številčno in predstavljajo kar 49 % vseh subjektov. Po skupni letni proizvedeni količini sekancev pa močno prevladujejo veliki proizvajalci (več kot 50.000 nm³). Med vsemi je takšnih subjektov zgolj 12 %, a skupaj proizvedejo skoraj tri četrtine (74 %) vse evidentirane proizvodnje sekancev.

Slika 2: Struktura subjektov glede na obseg njihove proizvodnje sekancev v letu 2023

Evidentirani sekalniki kot vrsto surovine večinoma uporabljajo sečne (30 %) in žagarske ostanke (28 %). Sledi uporaba okroglega lesa (24 %), zunajgozdne biomase (14 %) ter ostalega (npr. odsluženega) lesa (4 %).

Več rezultatov naše raziskave si lahko preberete v brošuri Popis sekalnikov 2024. Brošura je dostopna na tej povezavi: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=19142

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so sodelovala z nami in nam posredovala podatke. Raziskavo smo opravili v sklopu Javne gozdarske službe Gozdarskega inštituta Slovenije, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sorodne vsebine: