Letos (2025) je potekal že deseti test kakovosti lesnih peletov, dostopnih na slovenskem trgu. V analize, ki smo jih opravili v Laboratoriju za lesno biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je bilo vključenih 21 vreč. Največ vreč peletov je bilo po poreklu iz Slovenije (11), dve iz Avstrije ter Bosne in Hercegovine, po ena iz Nemčije, Hrvaške in Srbije, tri vreče pa so imele kot poreklo peletov označeno EU. Za vsako kupljeno vrečo peletov smo po standardiziranih metodah določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev ter maso peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2:2021.
Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledi razred A2, ki dopušča manjša odstopanja npr. pri deležu pepela, ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen les ali lesne ostanke iz industrijske proizvodnje. Če peleti ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih vrednosti, jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred. V najvišji kakovostni razred A1 smo razvrstili 15 vreč peletov, kar predstavlja 71 % vreč, štiri vreče v kakovostni razred A2, eno vrečo v kakovostni razred B, eno vrečo pa zaradi odstopanja vrednosti ni bilo mogoče razvrstiti v opredeljene kakovostne razrede.
Zbrani rezultati analize peletov na slovenskem trgu so predstavljeni v preglednici 1. Znotraj posameznega kakovostnega razreda (A1, A2 in B) so vzorci razporejeni po abecednem vrstnem redu naziva blagovne znamke. Rezultati analiz iz preteklih let so objavljeni na spletni strani S4Q (https://wcm.gozdis.si/sl/s4q/kakovost-pelet-v-sloveniji/).
Stanje se je glede na preteklo analizo nekoliko poslabšalo, saj imamo manj vzorcev, uvrščenih v kakovostni razred A1, kljub temu da na embalaži vsi proizvajalci zagotavljajo kakovost A1, in le to potrjujejo s certifikati Enplus. Po opravljenih analizah smo 15 vzorcev razvrstili v kakovostni razred A1, štirje so se uvrstili v A2, en vzorec v B, enega vzorca pa ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostni razred.
Ugotavljamo, da je zadnja leta delež vzorcev, uvrščenih v kakovostni razred A1, naraščal in je glede na analize v letih 2014 in 2015, ko smo začeli testiranja, zelo visok. V zadnjih dveh letih so bili v analize vključeni le vzorci kakovostnega razreda A1. Kar kaže tudi na to, da se je na trgu povečala ponudba najboljših peletov ter da je na trgu dostopnih vse več certificiranih peletov. Žal pa v letošnji analizi ponovno enega vzorca zaradi slabe kakovosti nismo mogli razvrstiti v kakovostne razrede.
Opazili smo nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo z analizo ugotovili kar v šestih primerih (v letu 2024 in 2023 v petih primerih, v analizi 2022 v dveh primerih). Štirje vzorci z oznakami na embalaži zagotavljajo kakovost A1, vendar so uvrščeni v kakovostni razred A2, po en vzorec pa z embalažo prav tako zagotavljata kakovost A1, vendar se en vzorec uvrsti v kakovostni razred B, drugi pa se v kakovostni razred sploh ne uvrsti. Rezultati kažejo, da proizvajalcem še vedno največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost.
Letos smo zaradi opazne prisotnosti plastike v peletih v preteklem letu, dodatno opravili še analize anorganskih onesnažil. Na Katedri za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, so z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo preverili vsebnost klora (Cl), arzena (As), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), svinca (Pb), živega srebra (Hg), niklja (Ni), cinka (Zn), broma (Br) in železa (Fe). V Laboratoriju za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije pa so preverili še vsebnost dušika (N) in žvepla (S). Noben vzorec ni presegel mejnih vrednosti, ki jih določa standard SIST EN ISO 17225-2:2021.
Podrobno poročilo o opravljeni analizi kakovosti peletov na slovenskem trgu v letu 2025 najdete na povezavi: https://wcm.gozdis.si/sl/s4q/kakovost-pelet-v-sloveniji/