Nezgode v kmetijstvu v letu 2025: brez izboljšanja stanja

Kakorkoli obračamo in obračamo, kmetijstvo in gozdarstvo sta panogi, kjer se zgodi največ nezgod pri delu. Že več let v teh dveh sektorjih pri delu umre več oseb kot pri nezgodah pri delu vseh ostalih delovno aktivnih skoraj 1 milijon prebivalcev!

Črne številke

V letu 2025 pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi. 2 (en voznik in en sopotnik) v prometnih nesrečah s traktorjem, 6 pri delovnih nezgodah s traktorjem, 11 pri delu v gozdu in dva zaradi drugih vzrokov (padci, zastrupitve, delo v hlevu itd.). Leto pred tem je bilo nekoliko manj tragično s 6 manj mrtvimi, več kot pol manj je bilo mrtvih pri delu v gozdu, a še vedno grozljivo število 15 družin je ostalo brez gospodarjev, brez sinov, v letu 2025 pa 21. Leto pred tem (leta 2023) je bilo mrtvih 26, pa leto prej (2022) 23 in eno leto prej 20 in tako naprej. V zadnji letih je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu letno v povprečju umrlo 21 ljudi. V tem sestavku obravnavamo nezgode pri delu v kmetijstvu, gozdarske pa so prikazane v podobnem sestavku v prilogi Gozd in obnovljivi viri.

Nezgode pri delu s traktorji drugimi kmetijskimi stroji

Pri uporabi traktorjev in drugih kmetijskih strojev se nezgode dogajajo tako v cestnem prometu, ki jih Policija obravnava kot prometne nesreče, kot pri delu izven cest, ki jih Policija obravnava kot delovne nezgode. Delovnih nezgod s traktorji in kmetijskimi stroji, pri obravnavi katerih je sodelovala Policija, je bilo lani 73, kar je 3 več kot v letu 2024. Največ delovnih nezgod je bilo vezanih na traktor, in sicer 36, 6 pa na traktorski priključni stroj, ostalo pa so bili padci, drugi stroji in naprava in drugo. V navedenih nezgodah se je poškodovalo 56 oseb, od teh jih je bilo 24 lažje poškodovanih, 20 težje, 7 jih je umrlo, 5 oseb pa ni imelo posledic, ki bi bile opredeljene kot poškodbe.

Največ poškodovanih je bilo moških, prednjači skupina 22 moških starejših od 64 let, 5 poškodovanih je bilo žensk, 3 od teh so bile starejše od 64 let. Policija je kot začetni vzrok nezgod najpogosteje opredelila nepazljivost, in sicer v 17 primerih. Če podrobneje pogledamo smrtne delovne nezgode s traktorji – teh je bilo 6, eno od sedmih smo uvrstili med gozdarske nezgode, je v 4 primerih prišlo do prevrnitve, v enem do trka v drevo in v enem do povozitve osebe, ki se je vzpenjala na premikajoči se traktor. Za 5 smrtno ponesrečenih lahko z veliko verjetnostjo menimo, da bi preživeli, če bi uporabljali varnostni pas.

 

Prometne nezgode s traktorji

V 169 prometnih nesrečah so bili lani udeleženi traktorji, kar je 20 nesreč več, kot v letu 2024. 1 voznik traktorja je umrl, hudo poškodovanih je bilo 5 voznikov in lažje 11. V 151 nesrečah voznik traktorja ni bil poškodovan. Pri teh nesrečah je poleg 1 voznika traktorja umrl tudi 1 sopotnik, hudo pa se je poškodovalo tudi 11 drugih udeležencev, lažje pa 32. Policija je četrtino oziroma 42 nezgod s traktorji opredelila kot nepravilno stran / smer vožnje, sledijo pa neupoštevanje pravil o prednosti (14,2 %), neprilagojena hitrost (13 %) in drugi vzroki. To so bili začetni vzroki povzročiteljev nesreč z udeležbo traktorjev, torej tako voznikov traktorjev kot drugih povzročiteljev. Oba smrtna primera sta bila posledica prevrnitve in z veliko verjetnostjo bi oba preživela, če bi uporabljala varnostni pas.

 

Slika 2: Poleg traktorjev za kmete postajajo vse bolj (smrtno) nevarni tudi štirikolesniki. V nekaterih državah je število mrtvih pri nezgodah štirikolesnikov v kmetijstvu že preseglo tiste s traktorji. V Avstraliji so prvi začeli uvajati varnostni drog (za voznikovim hrbtom), ki prepreči, da bi se pri prevrnitvi vozilo zvalilo na voznika. V EU bomo za tako zahtevo potrebovali leta razprav. Vir: https://www.productsafety.gov.au/

Varnostni pasovi

Pri lani 6 mrtvih od skupaj 8 v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah s traktorji lahko z veliko zanesljivostjo sklepamo, da so umrli zaradi neuporabe varnostnega pasu, saj so bili traktorji opremljeni z varnostno kabino oz. lokom, a so padli pod traktor. Vsi traktorji, ki so bili dani v promet (prodani novi) po 1. 1. 2004 morajo imeti nameščen varnostni pas, za starejše traktorje pa to (še) ni predpisano. Prvih je v Sloveniji registriranih zaokroženo 41 %, drugih pa 59 % oziroma okoli 60.000. V uporabi pa je še okoli 10 tisoč neregistriranih starejših traktorjev, ki prav tako nimajo nameščenega varnostnega pasu. Neuporaba nameščenega varnostnega pasu ni le kazniva, pač pa je to igranje z življenjem. Priporočamo pa tudi vsem lastnikom starejših traktorjev, da si namestijo varnostne pasove in jih uporabljajo.

 

Slika 3: O pomenu in nujnosti uporabe varnostnih pasov se lahko prepričamo v simulatorju prevračanja / nagibni kabini, kjer na lastni koži spoznamo, kako nas varnostni pas zadrži na sedežu in ne pademo iz vozila (kabine traktorja) in posledično pod vozilo, pa tudi ne udarimo v dele vozila. Nagibna kabina je od 1.1.2026 obvezna oprema izvajalcev usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F.

Ostale nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu

Dolgoletni podatki kažejo, da se v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji zgodi v povprečju še med 10 in 20 odstotkov nezgod s smrtnim izidom poleg navedenih s traktorji, kmetijskimi stroji in pri delu v gozdu. To so nezgode z drugimi stroji, zastrupitve, nezgode v zgradbah, pri delu z živalmi. Se pa to število zmanjšuje, zato od leta 2021 k smrtnim nezgodam v prometu in pri delu s traktorji ter pri delu v gozdu prištejemo še 10 odstotkov nezgod s smrtnim izidom. Tako po tej metodologiji k lanskim 19 smrtnim nezgodam pri delu s traktorji in pri delu v gozdu prištejemo (zaokroženo) še 2 nezgodi in dobimo skupaj 21 nezgod s smrtnim izidom v letu 2025.

 

Sorodne vsebine: