»Drevesa na kolesa« je že kar nekaj časa premisa oziroma trend v slovenskem in tudi širšem evropskem gozdarskem prostoru, ki se jasno odraža v vse večji uporabi gozdarskih prikolic za prevoz lesa iz gozda do skladišča za nadaljnji prevoz s kamioni ali na končni cilj uporabe lesa. Ta trend je mogoče opaziti tako pri profesionalnih izvajalcih storitev poseka in spravila lesa, kot vse bolj tudi pri lastnikih gozdov, ki sami izvajajo dela v gozdovih. Prednosti prevoza lesa z gozdarskimi prikolicami v primerjavi z vleko po tleh so številne, od ekonomskih (večja zmogljivost, večja produktivnost), obremenilnih (manj voženj in manj obremenitev uporabnika), tehnoloških (manj ali skoraj brez umazanja in poškodb lesa) do okoljskih (manj obremenitev in poškodb tal), pa še kaj bi se našlo.
A vsaka medalja ima dve plati. Prikolice za prevoz lesa morajo biti zasnovane za prevoz materiala z relativno visoko specifično maso (masa na prostorninsko enoto praviloma svežega lesa – les je »težak«), za vožnjo po zahtevnih terenih, brezpotjih, vlakah, gozdnih cestah, ki so pogosto ozke in zavite, za namestitev gozdarskega dvigala itn. Skratka biti morajo močne in robustne, a pri tem njihova lastna masa ne sme biti prevelika, zato da lahko naložimo čim več tovora. To pomeni, da morajo biti izdelane iz najbolj kakovostnih materialov z najboljšimi mehanskimi lastnostmi – ti pa niso poceni.
100 KM in več?
In traktor za vleko? Praviloma potrebujemo za delo z gozdarsko prikolico močnejše in težje traktorje kot se sicer uporabljajo za izvleko lesa z gozdarskim vitlom. Kot primer za delo z najbolj prodajanimi gozdarskimi prikolicami zadnjega leta, ki imajo okvirno od 10 do 15 ton največje dovoljene mase, potrebujemo traktor z močjo od 100 KM naprej in s tem tudi dovolj veliko maso. Profesionalni izvajalci praviloma imajo take traktorje (sicer pa jih pridobijo z naslednjo investicijo), pa tudi vlaganja v zmogljive in temu primerno drage gozdarske prikolice se jim hitro izplačajo.
Kaj pa individualni uporabniki? Tisti z velikimi kmetijskimi traktorji bolj poredko delajo v gozdu, če sploh imajo gozd ali pa čas, da bi ob intenzivnih kmetijskih opravilih delali še v gozdu. Kaj pa drugi? Lastniki, ki sami ali skupaj z družinskimi člani delajo v gozdu in si na ta način pridobivajo večji dohodek? Ali občasni izvajalci storitev, ki poleg dela v lastnem gozdu ali zaposlitve izven kmetijstva, tu in tam še kaj zaslužijo v drugih gozdovih? Vsi ti večinoma nimajo traktorjev moči 100 KM in več, saj so za njihove potrebe že traktorji moči 60, 70, 80 KM na zgornji meji uporabnosti. Pa vendar bi tudi številni od navedenih želeli iz vleke lesa s traktorjem in vitlom preiti na »drevesa na kolesa«, torej na prevoz lesa z gozdarsko prikolico.
Nenazadnje pa ne smemo pozabiti na že velikokrat videno situacijo, v kateri človek ne začuti potrebe po novi tehnologiji sam pri sebi, vendar je ta posledica trendov in dogajanja v širši skupnosti. Prav to je namreč pogosto povod za posameznikovo spoznanje, da bi lahko neko delo opravil drugače, lažje, učinkoviteje. Tisoče primerov bi lahko našteli iz zgodovine, pa če ostanemo z nekaj primeri le pri lesu v zadnjih letih - cepilniki, sekalniki in danes obravnavane gozdarske prikolice.
Serija KRPAN GP S
Ob vsem tem se pojavi vprašanje, ali lahko današnja industrija gozdarske tehnike ponudi lažje in bolj kompaktne, a še vedno zmogljive, kakovostne in zanesljive gozdarske prikolice za individualne in/ali občasne uporabnike, ki bi jih uporabljali s traktorji moči pod 100 KM ali celo pod 70 KM? Na to vprašanje pri KRPAN-u odgovarjajo zelo enostavno in neposredno - »Seveda« - s ponudbo gozdarskih prikolic serije S. In tu je tudi odgovor na vprašanje, s katerim si glavo razbijajo poznavalci in kibici že od lanske jeseni, ko so bile te prikolice prvič predstavljene, in sicer kaj pomeni oznaka »S« oziroma iz katere besede izvira. Ali to pomeni Spartansko, Skandinavsko,… in glej ga zlomka, prihaja iz besede Seveda. No, da ne bomo pretiravali z domislicami, in če pustimo šalo ob strani, zadeva je zelo enostavna in pomenska. Oznaka »S« izvira iz angleške besede »single«, enojno. Enocevna konstrukcija, enojni nosilni okvir, enojna nosilna osnova, kakor nam je pač ljubše. Kakor oznaka »D« pri srednjih KRPAN-ovih gozdarskih prikolicah z dvocevno konstrukcijo prihaja iz angleške besede »double«, pa tudi slovenske »dvojno« ali oznaka »U« pri velikih gozdarskih prikolicah, z največjo dovoljeno maso nad 15 ton in enotnim nosilnim okvirjem, iz besede »unibody«.
Kot rečeno, lažje gozdarske prikolice serije S so pri KRPAN-u prvič predstavili lansko jesen, letos spomladi pa smo preizkusili model GP 8 S z nameščenim gozdarskim dvigalom GD 5,6 K.
GP 8, 9 in 10 S
Serija S KRPAN-ovih gozdarskih prikolic vključuje modele z največjimi dovoljenimi masami od 6 do 10 ton. Manjša modela (GP 6 S in GP 7 S) sta trenutno v fazi intenzivnega testiranja in bosta predvidoma predstavljena letos jeseni, večji trije modeli (GP 8 S, GP 9 S in GP 10 S) pa so bili predstavljeni lansko jesen in so že na voljo kupcem. In prav tem modelom se posvečamo v tem sestavku.
Gozdarske prikolice serije S imajo enocevni, sredinsko nameščeni nosilni okvir z merami 160 x 160 mm in debelino sten 6 mm, izdelan iz visokokakovostnega drobnozrnatega jekla Strenx. Na okvir so serijsko nameščeni 3 nosilci ročic (opcijsko 4) s po parom premakljivih (gibljivih) ročic, na zadnji tretjini pa je vpeta tandem prema. Premo oziroma podvozje je mogoče mehansko premakniti za 40 cm (položaji 0, 20 in 40 cm) in s tem spremeniti razpored mase prikolice in tovora na kolesa ter priklop traktorja, ob tem pa tudi razdaljo med kolesi traktorja in prikolice in s tem okretnost pri vožnji (obračalni krog). Pri šibkejših in s tem tudi lažjih traktorjih je za vleko zelo pomembna zadostna oslonska masa na priklopu traktorja in s tem obtežitev zadnjih koles. Pri preizkusu GP 8 S smo uporabljali traktor moči 75 KM in po premisleku izbrali zadnji položaj preme. Pri vleki polno naložene prikolice ni bilo težav, oslonska masa pa je bila zadostna. Opcijsko je na voljo podaljšek nakladalnega prostora dolžine 80 cm s premikom 2 x 30 cm in dodatnim parom ročic – zanj se je pri nakupu vsekakor potrebno odločiti.
Na sprednjem delu nosilnega okvirja je nameščena predelna rešetkasta stena, pred njo pa prečni nosilnik gozdarskega dvigala in bočnih stabilizatorjev dvigala (tipa flap down oziroma preklopne opore). V primeru izbire lastnega hidravličnega sistema prikolice z litoželezno črpalko (opcijsko) prečni nosilnik zaradi boljše preglednosti s traktorja služi tudi kot zalogovnik za olje. Nosilni okvir se preko tečajev nadaljuje v vlečno oje. To je gibljivo levo/desno za 40o, kar občutno poveča okretnost gozdarke prikolice na terenu. Premik izvajamo s pomočjo dveh hidravličnih valjev, oskrbovanih in krmljenih s hidravličnim sistemom traktorja. Posebej je potrebno poudariti, da je na podlagi predpisanega standarda premik/zamik vlečenega oja dovoljen le pri vožnji na terenu, pri cestni vožnji pa je potrebo premik blokirati z zapahnitvenim sornikom. Le postavitev v sredinski/vzdolžni položaj s hidravličnim valjem ni dovolj, saj lahko v ekstremnih situacijah pri vožnji navzdol, tlak (»pritisk«) prikolice premakne hidravlični valj in zamakne vlečno oje, kar je lahko zelo nevarno. Na vlečno oje je nameščena še podporna noga za odklop prikolice. Serijsko je to teleskopska izvedba z ročnim premikom in sornikom, opcijsko pa izvedba z navojnim vretenom (Simol). Priporočamo slednjo izvedbo, še posebej v primeru, če prikolico priklapljamo na traktor v priklop za vleko ali na vlečno kroglo. V primeru uporabe vlečne kljuke, gre pa tudi s prvo, enostavnejšo izvedbo. Sicer pa je na voljo izbira med zgornjim in spodnjim priklopom ter glede na priklop traktorja ustrezna vlečna ušesa.
Mere in mase
Gozdarske prikolice serije S so zasnovane za uporabo s šibkejšimi, lažjimi traktorji in kot je razvidno iz opisa prikolice, na tak način, da so čim lažje, a ob tem še vedno dovolj robustne za predvideno obremenitev in dolgo življenjsko dobo. Seveda k temu ne pripomorejo le ustrezna zasnova (konstrukcija) in kakovostni materiali, pač pa tudi kakovostna izdelava, ki sega od razreza pločevine, varjenja in vse do nanosa površinskega sloja barve. Tako kakovost izdelave pri KRPAN-u sploh ni vprašanje, ampak standard, ne glede na vrsto in velikost proizvoda.
A nazaj k meram in masam. Kot je pri KRPAN-u običajno, številka v oznaki modela pomeni tudi največjo dovoljeno maso vozila v tonah. Torej imajo največjo dovoljeno maso 8, 9 in 10 ton, a na zunaj (po merah, pa tudi pri lastnih masah) se prikolice komaj kaj razlikujejo. So zelo lahke, brez opreme (dvigala in druge opreme) tehtajo 1.190, 1.220 in 1.240 kg. Kot primer, dvocevna izvedba GP 8 DF tehta 500 kg več. Širine in dolžine vseh treh prikolic so enake, malenkostno se razlikujejo v prostornini nakladalnega prostora (višina ročic) in po premeru polosi koles, ki znašajo 60 oziroma 70 mm - od tu tudi razlike v največji dovoljeni masi in nosilnosti prikolic. Nekaj več podatkov je navedenih v preglednici (spodaj).
Ko od največje dovoljene mase odštejemo še maso dvigala (sicer odvisno od izvedbe dvigala) in druge opreme, lahko rečemo, da znaša nosilnost (največja mogoča masa tovora) okvirno 2 toni manj od največje dovoljene mase oziroma številčne oznake v tipu prikolic S.
Preglednica 1: Tehnični podatki gozdarskih prikolic serije S
| Podatek / tip | GP 8 S | GP 9 S | GP 10 S |
|---|---|---|---|
| Največja dovoljena masa | 8 t | 9 t | 10 t |
| Površina prereza nakladalnega prostora | 2,0 m2 | 2,1 m2 | 2,1 m2 |
| Nakladalna prostornina brez podaljška | 7,2 m3 | 7,56 m3 | 7,56 m3 |
| Nakladalna prostornina s podaljškom | 8,8 m3 | 9,24 m3 | 9,24 m3 |
| Masa brez opreme (dvigala itn.) | 1.190 kg | 1.220 kg | 1.240 kg |
| Nakladalna dolžina / s podaljškom | 3,6 / 4,4 m | 3,6 / 4,4 m | 3,6 / 4,4 m |
| Skupna dolžina / s podaljškom | 5,9 / 6,7 m | 5,9 / 6,7 m | 5,9 / 6,7 m |
| Širina | 2,05 m | 2,05 m | 2,05 m |
Zavore in pnevmatike
Vsaj toliko, kot celotno vozilo, so pri gozdarskih prikolicah pomembne tudi zavore, pri šibkejših in lažjih traktorjih še toliko bolj. 8-tonske prikolice serijsko opremljajo s hidravličnimi delovnimi zavorami na 2 kolesih, 9 in 10-tonske pa s hidravličnimi zavorami na vseh 4 kolesih. Ta izvedba je pri 8-tonskih opcijska. Na voljo sta tudi kombinacija naletne in hidravlične zavore na vseh 4 kolesih (samo GP 8 S) ter zračne zavore na vseh 4 kolesih (vsi trije modeli). Slednje so, tehnično gledano, tudi najbolj priporočljive, a z zračnimi kompresorji in zračnimi zavorami je opremljenih manj traktorjev. Za parkiranje, predvsem parkiranje odklopljene prikolice, pa uporabimo ročno parkirno zavoro na zadnjih dveh kolesih, kjer zavoro mehansko premaknemo v blokiran položaj z namenskim vzvodnim ključem.
Za vožnjo po brezpotjih, pa tudi ob ne-tako redkem naletu na oviro, morajo biti gozdarke prikolice opremljene z močnimi in odpornimi pnevmatikami. Modeli serije S imajo nameščene pnevmatike z rebrastim profilom, platišča imajo ojačane robove in zaščitene ventile. Na testni prikolici so bile nameščene 15,5-colske pnevmatike z merami 400/60 in 18 sloji nosilnih platen. Opcijsko so na voljo še 17-colske pnevmatike z dimenzijami 480/45 in 14 sloji nosilnih platen ter 17-colske z dimenzijami 500/50 in 18 sloji nosilnih platen.
Gozdarska dvigala izvedbe K
V naših, pa tudi širših evropskih razmerah se gozdarske prikolice uporabljajo praktično vedno z nameščenim gozdarskim dvigalom. Pri 8, 9 in 10-tonskih S prikolicah so na voljo 4 različna lastna KRPAN-ova dvigala: GD 5,6 K, GD 6,2 K, GD 6,6 K in GD 7,6 K. Številka v oznaki tipa dvigala pomeni največji doseg od vpetja dvigala na prikolici do konca dvižne roke (oziroma sredine grabeža, gozdarskih klešč). Oznaka »K« pa pomeni, da gre za klasično žerjavno dvigalo, ki se pri transportu zloži nad prikolico oziroma nad tovor. Močnejši dvigali GD 6,6 K in GD 7,6 K prihajata iz dosedanje KRPAN-ove ponudbe gozdarskih dvigal za srednje velike prikolice serije D. Na 4 metrih iztega dvižne roke dvigneta 1.020 kg, na največjem dosegu pa 600 oziroma 500 kg, tehtata pa 900 oziroma 930 kg (brez stabilizatorjev, olja in grabeža z rotatorjem).
Gozdarski dvigali GD 5,6 K in GD 6,2 K pa prihajata iz nove KRPAN-ove ponudbe lažjih dvigal, posebej razvitih za lažje gozdarske prikolice. Na 4 metrih iztega dvižne roke dvigneta 765 oziroma 752 kg, na največjem dosegu pa 540 oziroma 485 kg, tehtata pa 525 oziroma 540 kg (brez stabilizatorjev, olja in grabeža z rotatorjem), kar je občutno manj kot večji dvigali. Ta dva modela sta predvidena tudi za uporabo na prihajajočih 6 in 7-tonskih gozdarskih prikolicah znamke KRPAN.
Pri podatkih o dvižnih zmogljivostih (dvižnih masah) ne smemo pozabiti odšteti še mase grabeža, ki tehta 90 kg (GR 120, ki je serijsko nameščen na vseh dvigalih) oziroma 138 kg (GR 130, ki je opcijski pri močnejših dveh dvigalih), da dobimo dejansko dvižno maso tovora. Vsa 4 dvigala imajo enojno teleskopsko podaljšanje drugega dela dvižne roke, večja dva modela s 375-stopinjskim, manjša dva pa s 400-stopinjskim kotom obračanja dvigala. Dvigala krmilimo mehansko, s krmilnimi ventili nameščenimi na stojišču za uporabnika nad vlečnim ojem. Serijsko izvedbo sestavljata 2 križna ventila in 4 posamični ventili s katerim skupaj krmilimo 8 dvostransko delujočih hidravličnih funkcij. Dva posamična ventila (za teleskop in grabež) premikamo s stranskim podaljškom na vsaki križni ročici in preko povezovalnega drogovja (t.i. EURO izvedba). Pri opcijski izvedbi pa lahko navedeni dve funkciji krmilimo z električnim vklopno-izklopnim stikalom na posamezni križni ročici sicer tudi mehanskega krmiljenja.
Ekonomika
Pri novih KRPAN-ovih gozdarskih prikolicah serije S pa ne gre le za uporabo s šibkejšimi traktorji, pač pa tudi za cenovno dosegljivost finančno manj zmogljivim uporabnikom, ki nakupa gozdarskih prikolic s cenami krepko nad 30.000 € ne zmorejo, ali pa za svoje potrebe niso pripravljeni toliko plačati. Naj povemo, da so imeli pri razvoju serije S pri KRPAN-u tudi to v mislih in so zastavili primerno ceno za »špartansko« izvedbo. Pa pri »špartanski« izvedbi nikakor ne gre za manj kakovostno izdelavo, saj ta pri Vitlih KRPAN, kot smo že zapisali pri opisu izdelka, sploh ni (več) vprašanje. Pač pa gre za prihranek pri izvedbi (zasnovi) in opremi. Poleg enocevne konstrukcije, ki prinese največ prihranka, so tu še mehansko krmiljenje dvigala, preme brez pogona in s tem enostavnejši hidravlični sistem brez hladilnega sistema, pa še kaj bi se našlo.
Kot je razvidno iz teksta, je veliko opreme opcijske, a za nekatero je dejansko neobhodno, da se zanjo odločimo (npr. podaljšek nakladalnega prostora), za drugo pa je zelo praktično, da jo imamo (npr. nosilniki za gozdarsko opremo). Tako je bila opremljena tudi gozdarska prikolica GP 8 S, s katero smo letos spomladi v okviru preizkusa prepeljali okoli 50 m3 lesa za sekance ter razrez na žagi in s katero smo bili zelo zadovoljni. Za občutek: gozdarska prikolica KRPAN GP 8 S z gozdarskim dvigalom GD 5,6 K, grabežem GR 120, štirikolesnim hidravličnim zaviranjem, dodatnim parom ročic, nosilci za gozdarsko opremo in mehanskim (EURO) krmiljenjem dvigala stane okvirno 20.000,00 € brez ddv oziroma 25.000,00 € z ddv.
03.06.2026 
28.05.2026 
