Za več varnosti na kmetijah: NeVarno s traktorjem 2026

Po dveh letih in skupaj petič so na slovenski podeželski mladini ponovno združili finančne moči Zavarovalnice Triglav in profesionalno organizacijsko ponudbo AMZS ter na poligonu varne vožnje na Vranskem ponovno organizirali celodnevno prireditev »NeVarno s traktorjem«. Potekala je na različnih točkah, vožnja pa je potekala ob prisotnosti in navodilih inštruktorjev AMZS ali predstavnikov sodelujočih podjetij.

Udeleženci so se lahko preskusili v vožnji z različnimi priklopniki in s priključnimi stroji, parkiranju z nameščenimi priključnimi stroji, delu z dvoriščnim nakladalnikom in vožnji osebnega vozila s priklopnikom za prevoz živali ter osebnega vozila s priklopnikom z nameščenim cepilnikom. Spoznali so pomen varovalnih naprav na strojih z vrtečimi se deli in uporabe varnostnih pasov v traktorjih, kar so lahko tudi praktično preskusili v nagibni kabini/simulatorju prevračanja. Na voljo je bil tudi avtomobilski simulator prevračanja in simulator vožnje. Nekaj točk oziroma vaj vožnje si lahko ogledate tudi na slikah. Na slikah smo nekoliko več pozornosti namenili vajam, ki so bile letos na Vranskem izvedene prvič.

Udeleženci so lahko prisluhnili tudi predavanju in praktičnemu prikazu profesionalnega reševalca o telesnih posledicah nezgod in ravnanju v takih primerih, predavanju strokovnjaka za kmetijsko tehniko o novih tehnologijah, ki pripomorejo k večji varnosti, in predavanju prometnega policista o nesrečah s traktorji in prometnih predpisih. Zanimanje za prireditev je bilo manjše kot pred dvema letoma, a tudi okoli dvesto obiskovalcev, ki so jih našteli pri AMZS, je lepa številka.

Fotografije: Tomaž Poje, KIS

mag. Marjan Dolenšek, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Slika 1: Traktorji in priključni stroji postajajo vse večji, garaže pa pogosto ostajajo enako velike in velikokrat gre zelo na tesno, zato vaja parkiranja pride zelo prav.

Slika 2: Število malih standardnih traktorjev, tudi novih, je v Sloveniji večje, kot bi si mislili. Prevladujejo izvedbe z varnostnim lokom. Mladi voznik, kot kaže, še nima v zavesti, da varnostni pas na traktorju ni za okras.

Slika 3: Dvoriščni nakladalniki, ki imajo varnostni okvir namesto kabine, morajo imeti nameščeno tudi stransko pregrado (vrata), da voznik ne bi omahnil na stran.

Slika 4: Neuporaba varnostnega pasu je glavni (končni) vzrok smrti voznikov traktorjev. Velika večina bi pri prevračanju traktorja preživela, če bi uporabljala varnostni pas. Največ se naučimo iz lastne izkušnje, kako pomemben je varnostni pas pri prevračanju, in priložnost za to je v nagibni kabini – simulatorju prevračanja. Na Vranskem je sodelovala Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

Slika 5: Prevozi s traktorjem niso le za potrebe kmetijstva, pač pa vse pogosteje tudi z namenskimi priklopniki za gradbeništvo. Za učinkovit prevoz brez povzročanja zastojev (kolon) na cesti mora imeti traktor dovolj veliko moč in pri konstrukcijski hitrosti nad 40 km/h nameščen tahograf. Inštruktor podjetja Itro je dosledno skrbel za pripenjanje z varnostnim pasom (mala slika). Pohvalno!

Slika 6: Traktorski priključni stroji so vse večji in uporabljamo jih lahko le z večjimi traktorji. Čeprav so znotraj največjih dovoljenih mer in mas ter predpisano označeni, so na cesti veliki in za druge udeležence pogosto moteči, vožnja z njimi pa zahtevna in koristno je, če vožnjo vadimo na poligonu. Tudi na tej točki je inštruktor podjetja Sip dosledno skrbel za pripenjanje z varnostnim pasom. Pohvalno!

Slika 7: Največja »kompozicija« na Vranskem, za katero zanimanje ni pojenjalo do konca prireditve. Traktor z nazivno močjo 410 KM in največjo močjo 443 KM, lastno maso 12,7 t in največjo dovoljeno maso 20 t ter triosno transportno cisterno za gnojevko prostornine 26.000 l, z lastno maso 8,5 t in največjo dovoljeno maso 34 t. To pomeni, da za cestno vožnjo lahko naložimo 18,8 t tovora, kar pomeni okoli 18.000 l gnojevke oziroma okoli dve tretjini prostornine cisterne. Za prevoze izven cest teh omejitev ni.