13. avgusta zvečer je zagorel požar v naravnem okolju okvirno 10 km vzhodno od Omiša. Ta je v zgolj nekaj urah dosegel samo mesto Omiš in pustil za seboj ogromno opustošenje na okvirno 1000 ha veliki površini.
V tem kratkem prispevku se zgolj osredotočamo na specifiko vremenskih razmer in njihovo primerjavo s požarom na Goriškem Krasu iz leta 2022.
Požar Goriški Kras 2022 – vremenske karakteristike so bile sredi dneva zelo kritične in omogočale, da je požar izkazoval ekstremno vedenje in se širil z zelo veliko hitrostjo. Dva dni sta bila taka, ko je pogorelo več kot 1000 ha površin na dan. V dveh najbolj suhih dneh je zračna vlaga ob temperaturah do 38 °C padla tudi pod 20 %, vetrovi s hitrostjo do 40 km/h pa so požar hitro širili. Vsako noč pa je relativna zračna vlaga narasla (na meteorološki postaji Bilje) preko 60 % in omogočala nadzorovanje stanja, tako da se je požar čez noč, kljub odsotnosti zračnega gašenja le malo širil. Prav zaradi nočnega umirjanja stanja v mediteranskih državah že dlje časa stavijo na zelo aktivno kopensko gašenje požarov preko noči, saj je možnost za uspeh bistveno večja. V to smer gredo sedaj tudi slovenski napori, tudi na račun lekcij, pridobljenih na požaru Goriški Kras.
Požar Omiš 2026 – noč iz 13. na 14. avgust, v kateri je gorel požar pa je bila popolnoma drugačna. Ob 2h zjutraj je meteorološka postaja Marjan pri Splitu zabeležila temperaturo 28 °C, in relativno zračno vlago zgolj okvirno 25 %, v nadaljevanju noči pa se stanje ni bistveno izboljšalo. Burja je pihala s sunki do 45 km/h (kasneje manj) in požar hitro širila pod strmimi pobočji v smeri Omiša, strmi nakloni pa so pripomogli še k vertikalnemu širjenju v smeri grebena, kar je rezultiralo v tem, da je sredi noči, zelo intenzivno in hkrati gorelo celotno 10 km dolgo območje od točke vžiga (ali več teh) do Omiša. Vremenske razmere za razvoj požara tiste noči so bile take, kot so običajno v najtoplejšem delu dneva.
Komentar
Običajno se ponoči intenziteta požara umiri in omogoča efektivno nadziranje požarišča tudi brez podpore gašenja iz zraka, katera je v večini držav, zaradi varnostnih razlogov ponoči prizemljena. Tuji znanstveniki opozarjajo na porast sicer redkih gozdnih požarov, ki svojo intenziteto ohranjajo tudi v nočnem času. Požar pri Omišu je zagotovo eden od njih. Opozoriti pa moramo, da je bila tista noč ekstremna tudi v Sloveniji, saj je meteorološka postaja v Biljah ob 2h zjutraj zabeležila temperaturo 26 °C in relativno zračno vlago zgolj 29 % in so tako bile tudi pri nas razmere za gorenje zelo »dnevne«.
Z vlaganji v gasilsko tehniko postajamo vse uspešnejši pri obvladovanju večine požarov. Vedno pa ostaja majhen delež ekstremnih dogodkov, ki presežejo kapacitete gasilne tehnike, ki je na razpolago. Z vlaganji v preventivo, kamor se prednostno uvršča aktivno in prilagojeno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi površinami, pa se celostno povečuje odpornost naravnega okolja na požare in svoj del opravi tudi takrat, ko so kapacitete gasilne tehnike presežene.
Zahvala
Interreg - Wildfire CE
10.08.2026 
03.08.2026