V ponedeljek, 31. avgusta 2026, je na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekal zaključni strokovni posvet ciljno–raziskovalnega projekta (V4-2421) z naslovom »Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji – LEXSILVAE«. Posveta se je udeležilo 90 udeležencev. Projekt, ki je potekal od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2026, so izvajali Gozdarski inštitut Slovenije (vodilni partner), Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. Namen posveta je bil predstaviti ključne rezultate projekta, ki naslavlja potrebo po učinkovitejših institucionalno-normativnih rešitvah na področju gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, prikazati prakse iz tujine in predstaviti stališča različnih deležnikov, od Zavoda za gozdove Slovenije, zasebnih lastnikov gozdov ter upravljavca državnih gozdov ter spodbuditi participativno oblikovanje gozdarske politike v prihodnosti.
Ob začetku posveta sta zbrane nagovorila dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije in Simon Resman, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Ministrstva za kmetijstvo.
V nadaljevanju je dr. Nike Krajnc predstavila projekt LEXSILVAE, katerega glavni cilj je bil priprava predlogov ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Kot izhodišča projekta je izpostavila nizko realizacijo možnega poseka, zahtevne administrativne postopke, preobremenjenost javne gozdarske službe, nove družbene in podnebne izzive ter dejstvo, da Zakon o gozdovih temelji na ureditvi iz leta 1993. Projekt je bil zato usmerjen v pregled in analizo ureditev gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in primerjavo s tujino, ponovno oživitev gozdnega dialoga, kot organiziranega procesa sodelovanja različnih deležnikov, ter oblikovanje predlogov za učinkovitejše institucionalno-normativne rešitve na področju gozdov.
Dr. Aleš Poljanec z Zavoda za gozdove Slovenije je v predstavitvi »Načrtovanje gospodarjenja z gozdovi« poudaril razliko med izkoriščanjem in večnamenskim gospodarjenjem z gozdovi. Gospodarjenje je širši pojem, ki poleg pridobivanja lesa in drugih dobrin vključuje obnovo, nego in varstvo gozdov, zagotavljanje njihovih ekoloških in socialnih funkcij ter dolgoročno usmerjanje njihovega razvoja. Gozdarsko načrtovanje je pri tem predstavil kot orodje za obvladovanje kompleksnosti in usklajevanje različnih interesov lastnikov gozdov in družbe ob upoštevanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Izpostavil je, da mora biti sistem načrtovanja organiziran na več ravneh, medsebojno usklajen, prilagodljiv in učinkovit ter se mora stalno posodabljati z novimi znanji, podatki in tehnologijami. Med izzivi za prihodnje je poudaril tudi večjo operativnost postopkov sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter pravočasno in vsebinsko vključevanje lastnikov gozdov v postopek.
Pogled na načrtovanje gospodarjenja z gozdovi z vidika upravljavca državnih gozdov je predstavil dr. Aleš Kadunc iz družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. V začetku predstavitve je izpostavil nekaj osnovnih značilnosti gospodarjenja z okoli 240.000 ha državnih gozdov ter predstavil kritičen pogled na sedanji sistem načrtovanja gospodarjenja z gozdovi, ki ga je med drugim ocenil kot tog, statičen, delovno intenziven in premalo prilagojen različnim lastniškim kategorijam ter posestnim razmeram. Kot eno izmed možnih prihodnjih rešitev je izpostavil enovit posestni načrt za državne gozdove, ki bi bil dinamičen in bi omogočal alternative glede na razvoj gozdov, družbe in podnebja. Poudaril je potrebo po prožnejšem sistemskem okviru, ki bi določal osnovne pogoje gospodarjenja, znotraj njih pa omogočal več fleksibilnosti, alternativ in inovativnosti.
Prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh z Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerze v Ljubljani je predstavila rezultate ankete in intervjujev med zaposlenimi na Zavodu za gozdove Slovenije ter pregled ureditev gozdnogospodarskega načrtovanja v izbranih tujih državah. Med določbami zakonodaje, ki po mnenju anketiranih najbolj omejujejo uresničevanje temeljnih načel gospodarjenja z gozdovi, so bili izpostavljeni zahtevnost in trajanje postopkov priprave načrtov, obstoj treh ravni gozdnogospodarskega načrtovanja ter pridobivanje soglasij oziroma mnenj na predloge načrtov. Primerjava z ureditvami v Avstriji, na Bavarskem in Zgornjem Poadižju v Italiji je med drugim pokazala večnivojske sisteme načrtovanja, podrobno opredeljene vsebine posameznih vrst načrtov ter enostavnejše postopke vključevanja lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti v postopke priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi.
Sledila je predstavitev Jožeta Morija z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je predstavil značilnosti slovenskih gozdov in njihovega lastništva ter poudaril, da raba gozdov že dolgo ne predstavlja zgolj pridobivanja lesa. Slovenski gozdovi imajo namreč številne uporabnike z različnimi interesi in pričakovanji glede rabe gozdnega prostora. Poseben poudarek je namenil vlogi Zavoda za gozdove Slovenije pri usklajevanju interesov med lastniki gozdov in drugimi deležniki v gozdnem prostoru ter pri svetovanju in usposabljanju lastnikov gozdov. Med ključnimi izzivi prihodnjega desetletja je izpostavil podnebne spremembe in pomembnost terenskih gozdarjev ob naravnih nesrečah, fragmentacijo gozdne posesti in menjavo generacij lastnikov gozdov, usklajevanje različnih interesov glede rabe gozdnega prostora, digitalizacijo, zmanjševanje administrativnih bremen in pomanjkanje delovne sile v gozdovih.
Izkušnje večjega zasebnega lastnika gozda je predstavila Marija Jakopin, solastnica podjetja Gozdno gospodarstvo Les d. o. o., v predavanju z naslovom »Med predpisi in gozdom – izkušnje večjega zasebnega lastnika«. V ospredje je postavila vprašanje, kakšnega lastnika gozda si država želi, ter poudarila pomen zagotavljanja pogojev, ki omogočajo dolgoročno skrb za gozd in hkrati ustrezne koristi za njegovega lastnika. Predstavila je pogled zasebnega lastnika na omejevanje lastninske pravice, načrtovanje gospodarjenja z gozdovi, izdajanje odločb, subvencije, javno rabo gozdov, vpliv divjadi ter posledice podnebnih sprememb. Med predlogi za izboljšanje gozdarske zakonodaje je med drugim izpostavila zagotovitev pravičnega nadomestila ob omejevanju lastninske pravice in nadomestila za ekosistemske storitve, večjo vključenost večjih lastnikov zasebnih gozdov v odločanje o gospodarjenju z njihovimi gozdovi, ustreznejše subvencije za vlaganja v gozdove, učinkovitejši nadzor nad nelegalnimi praksami ter vključitev obveznih vsebin o gozdu in gozdarstvu v osnovnošolski izobraževalni program.
V nadaljevanju je prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh predstavila drugi sklop rezultatov ankete in intervjujev, izvedenih med zaposlenimi na Zavodu za gozdove Slovenije, ki se je nanašal na izvajanje ukrepov v gozdovih. Med dejavniki oziroma določbami zakonodaje, ki po mnenju anketiranih najbolj omejujejo izvajanje ukrepov v gozdovih, so bili izpostavljeni vključevanje naravovarstvenih smernic v gozdnogospodarske načrte, razpoložljivost proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove, omejitve, povezane s funkcijami gozdov in stopnjami njihove poudarjenosti, ter delež sofinanciranja del, ki je odvisen od stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Predstavljena je bila tudi primerjava ureditve v Sloveniji, Avstriji, na Bavarskem in Zgornjem Poadižju v Italiji z vidika (so)financiranja vlaganj v gozdove, upravnih postopkov ter izvajanja varstvenih in gojitvenih del.
Po odmoru je zbrane nagovoril Rok Sedminek, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Izpostavil je ključno vlogo zasebnih lastnikov gozdov v slovenskem gozdarstvu ter poudaril potrebo po njihovem aktivnejšem vključevanju v procese odločanja in oblikovanja rešitev na področju gozdarstva.
Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, je v predavanju »Naloge javne gozdarske službe Zavoda za gozdove Slovenije – danes in pogled v prihodnost« predstavil pomen javne gozdarske službe ter ključne usmeritve njenega prihodnjega razvoja. Poudaril je pomen enotne, strokovne in terensko prisotne javne gozdarske službe, ki povezuje interese lastnikov gozdov, države, občin in javnosti ter zagotavlja kontinuiteto pri načrtovanju, svetovanju, varstvu gozdov in izvajanju ukrepov v gozdovih. Posebej je izpostavil vlogo terenskega gozdarja kot ključnega vira informacij in strokovne podpore lastnikom gozdov. Ob tem je poudaril, da mora biti cilj digitalizacije zmanjšanje podvajanja podatkov in administrativnih obremenitev ter s tem zagotavljanje več časa za delo na terenu. Ob koncu predavanja je predstavil pet razvojnih prioritet Zavoda za gozdove Slovenije: krepitev odpornosti gozdov na podnebne spremembe, specializirano upravljanje varovalnih gozdov in hudourniških območij, celovito podporo lastnikom gozdov, prilagojeno upravljanje mestnih gozdov v dialogu z lokalnimi skupnostmi ter digitalizacijo, katere ključni cilj je manj administrativnega dela in več časa za delo na terenu.
Dr. Domen Arnič iz družbe GG Bled d. o. o. je predstavil pogled upravljavca večje zasebne gozdne posesti na delovanje javne gozdarske službe. Med področji, ki so z vidika lastnikov in upravljavcev gozdov še posebej pomembna, je izpostavil gozdnogospodarsko načrtovanje, odkazilo in upravne postopke, gozdne prometnice, (so)financiranje del v gozdovih, varstvo gozdov, upravljanje z divjadjo, javno rabo gozdov ter vodenje evidenc in poročanje. Kot ključna pričakovanja do javne gozdarske službe je navedel proaktivnost pri delu in svetovanju, transparentnost in učinkovit nadzor, strokovno gozdnogospodarsko in lovsko-upravljalsko načrtovanje ter ustrezno zastopanje interesov gozdarske panoge. Med predlogi za spremembe je izpostavil večjo težo mnenj lastnikov gozdov v procesih odločanja, večjo avtonomnost aktivnih lastnikov pri gospodarjenju z lastnimi gozdovi, učinkovitejši nadzor v gozdovih ter zmanjševanje administrativnih ovir pri načrtovanju in izvajanju različnih ukrepov v gozdovih.
Pogled zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije na naloge javne gozdarske službe je na podlagi rezultatov ankete predstavil Matevž Triplat z Gozdarskega inštituta Slovenije. Osrednji poudarek predstavitve je bil, da racionalizacija javne gozdarske službe ne pomeni nujno zmanjševanja oziroma ukinjanja njenih nalog, temveč predvsem racionalizacijo postopkov njihovega izvajanja. Anketo je delno izpolnilo 408 zaposlenih na Zavodu, v celoti pa 270. Rezultati so pokazali podporo racionalizaciji nalog javne gozdarske službe, medtem ko so bila mnenja glede digitalizacije bolj deljena. Zaposleni si želijo sprememb, vendar niso povsem prepričani, da bo digitalizacija sama po sebi prispevala k poenostavitvi njihovega dela. Največje obremenitve so prepoznali pri izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi, izdajanju odločb v upravnih postopkih ter zbiranju in obdelavi podatkov o stanju gozdov. Kot pomembne smeri izboljšav so izpostavili poenostavitev upravnih in administrativnih postopkov, zmanjšanje podvajanja pri zbiranju in vnosu podatkov ter ohranjanje oziroma krepitev strokovnega dela na terenu in svetovanja lastnikom gozdov.
V nadaljevanju programa je prof. dr. Mirko Pečarič s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani predstavil predloge ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji. Izpostavil je več pomanjkljivosti trenutno veljavnega Zakona o gozdovih, med drugim nejasnost nekaterih pojmov in načel, kompleksnost posameznih določb in nejasno hierarhijo, administrativne obremenitve lastnikov gozdov, povezane tudi z izdajanjem odločb za manj obsežno sečnjo, ter razpršenost in prekrivanje nalog javne gozdarske službe. Konkretni predlogi sprememb Zakona o gozdovih so bili usmerjeni v zmanjšanje nejasnosti, povečanje pravne varnosti in predvidljivosti odločanja, zmanjšanje administrativnih bremen ter vzpostavitev bolj uravnoteženega odnosa med javnim interesom in pravicami lastnikov gozdov. Cilj predlaganih sprememb je oblikovanje jasnega, predvidljivega in v praksi izvedljivega zakonskega okvira, ki bi zagotavljal ustrezno ravnotežje med javnim in zasebnim interesom.
Zaključni vsebinski del posveta je bil namenjen Gozdnemu dialogu, ki ga je predstavila dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Gozdni dialog je bil predstavljen kot trajen, organiziran in vključujoč proces, v katerem deležniki skupaj oblikujejo rešitve za prihodnost gozdov. Njegov namen je omogočiti strukturirano usklajevanje različnih interesov, zgodnje prepoznavanje konfliktov, krepitev zaupanja ter večjo legitimnost odločitev na področju gozdne politike. Predlog slovenske strukture gozdnega dialoga je bil že predstavljen Ministrstvu za kmetijstvo, ki ga je prepoznalo kot primeren okvir za vključevanje različnih deležnikov v razpravo o prihodnosti slovenskih gozdov. Letos jeseni naj bi bil imenovan strokovni svet gozdnega dialoga, še letos pa naj bi stekle tudi prve aktivnosti tematskih delovnih skupin.
Posvet se je zaključil z razpravo o predstavljenih vsebinah in prihodnjih usmeritvah na področju institucionalnih in normativnih rešitev za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.
V nadaljevanju prikazujemo rezultate ankete, izvedene med udeleženci dogodka prek aplikacije Mentimeter.
Objavljamo tudi predstavitve predavateljev iz dogodka, ki so dostopne na spletni strani projekta:
https://www.gozdis.si/projekti/optimizacija-institucionalno-normativnih-resitev-za-trajnostno-izkoriscanje-gozdov-v-sloveniji
01.09.2026 
24.08.2026 
