Lastništvo gozdov in posestna struktura

Kazalnik prikazuje lastništvo gozdov in posestno strukturo gozdov v Sloveniji. Podatki so prikazani za obdobje 2004-2024.

 Lastništvo gozda (Kovač in sod., 2019): Lastništvo se v splošnem nanaša na zakonsko določeno lastninsko pravico prostega in izključnega uživanja, razpolaganja, prenosa ali drugačne koristi od gozda. Lastništvo se v tem primeru razume kot lastništvo dreves, ki rastejo na gozdnih zemljiščih, ne glede na to, ali lastništvo dreves sovpada z lastništvom zemljišča, na katerem rastejo drevesa.

• Državno lastništvo: Gozd v lasti države, enot javne uprave ali institucij. Javno lastništvo vključuje vse hierarhične ravni javne uprave v državi, npr. država in občine. 
• Zasebno lastništvo: Gozdovi v lasti posameznikov, družin, skupnosti, zasebnih zadrug, gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov, zasebnih verskih in izobraževalnih ustanov, pokojninskih ali investicijskih skladov, nevladnih organizacij in drugih zasebnih ustanov.
• Druge oblike lastništva / neznano: Druge oblike lastništva, ki niso vključene v državno ali zasebno lastništvo ali površina gozda, kjer lastništvo ni znano. Vključuje površine, kjer je lastništvo nejasno ali sporno.

V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je lastnik gozda opredeljen kot pravna oziroma fizična oseba. Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija (ZG, 5. člen). Lastnik gozda zato mora:

• gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po ZG;
• dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
• dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

• Zaustaviti nadaljnje drobljenje gozdne posesti. Izboljšati zemljiško in parcelno strukturo zasebnih gozdov (povečati povprečno velikost in zmanjšati delež gozdov v solastnini)
• Povečati delež državnih gozdov 
• Izboljšati zemljiško in parcelno strukturo državnih gozdov (oblikovati večje strnjene komplekse državnih gozdov in zmanjšati delež državnih gozdov v solastnini)

Lastništvo gozdov ima eno ključnih vlog pri gospodarjenju z gozdovi. Struktura lastništva gozdov v Evropi se je v zadnjih desetletjih spreminjala zaradi družbenih in političnih sprememb. Na zahodu in severu Evrope so te spremembe povezane s strukturnimi spremembami v kmetijstvu ter s spreminjanjem življenjskega sloga, motivacije in odnosa lastnikov. V vzhodni in jugovzhodni Evropi pa so spremembe posledica političnih režimov, vračanja gozdnih zemljišč in privatizacije industrije. Politika deljenja parcel in dedovanja je prav tako vplivala na lastniško strukturo, kar je povzročilo povečanje števila zasebnih lastnikov gozdov po vsej Evropi. Novi lastniki gozdov pogosto nimajo znanja ali interesa za gospodarjenje z gozdovi, medtem ko se drugi oddaljujejo od tradicionalno ekonomske vloge gozda, ki jih zamenjujejo novi cilji in zanimanja za gospodarjenje z gozdovi. Medtem ko upravljavci državnih gozdov na splošno aktivno gospodarijo z gozdovi v skladu s političnimi, družbenimi in poslovnimi cilji, obstajajo velike razlike v zasebnih gozdovih, zlasti pri majhni in razdrobljeni gozdni posesti.

V zasebnem lastništvu je večina gozdnih zemljišč v lasti posameznikov in družin (77 %). Glede na velikost zasebne gozdne posesti v evropskih gozdovih prevladuje majhna posest. Več kot 90 % zasebnih gozdnih gospodarstev je manjših od 10 ha, medtem ko ima le 1 odstotek lastnikov gozdov posest večjo od 50 ha (Weiss in sod., 2024). Po večjem delu Evrope je opaziti povečano razdrobljenost gozdnih posesti in naraščajoče število lastnikov. Parcelacija oz. drobitev gozdnih posesti na manjše parcele in nastanek solastnine z dedovanjem, vodi do več lastnikov iste parcele. Več držav je zato izdalo politike za preprečevanje ali konsolidacijo drobitve zemljišč z zakoni o dedovanju ali drugimi programi za defragmentacijo ali konsolidacijo zemljišč (Živojinović et al., 2015).

V Sloveniji so bili pred drugo svetovno vojno gozdovi pretežno kmečki in veleposestniški. V petdesetih letih se je struktura spremenila: večje gozdne posesti so bile nacionalizirane. Obstajala je zasebna lastnina za kmete in posameznike: kmetije so lahko imele v lasti do 45 ha, posamezniki pa 5 ha gozdne posesti. Kljub temu so bila, tudi v tem povojnem času, za razliko od drugih vzhodnoevropskih držav, kmetijska zemljišča in gozdovi večinoma v zasebni lasti (Kumer, 2017). 

Leta 1991 je bila po osamosvojitvi Slovenije sprejeta zakonodaja o denacionalizaciji. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in spremembe 31/1993, 65/1998, 66/2000) je dovoljeval vrnitev premoženja, ki je bilo po vojni odvzeto kmetom in drugim zasebnim lastnikom gozdov, agrarnim skupnostim, lastnikom zemljišč, in cerkvi. Posledično je postalo zasebno lastništvo gozdov bolj raznoliko, povečal se je delež površine zasebnih gozdov, pogostejša so solastniška razmerja zaradi prenosa lastninske pravice na vse dediče. Zaradi procesa denacionalizacije se je delež javnih gozdov zmanjšal s 34 % v letu 1996 na 20 % v letu 2024, zaradi česar je Slovenija ena izmed evropskih držav z najnižjim deležem državnih gozdov. V letu 2024 je bilo 77,1 % gozdov v Sloveniji v zasebni lasti, 20,3 % gozdov je javnih (v lasti države) in 2,6 % gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozda je Rimskokatoliška cerkev.

Povprečna zasebna gozdna posest je majhna in pogosto še razdrobljena na več ločenih parcel. Od začetka do konca 20. stoletja se je povprečna velikost zasebne gozdne posesti v Sloveniji zmanjšala za 50 %. Od leta 1990 se povprečna velikost gozdne posesti ni bistveno spremenila. Znašala je 2,8 ha in je ostala približno enaka vse do danes, kljub vračanju velikih državnih posesti zasebnikom. Po zadnjih znanih podatkih je bila v letu 2021 povprečna posest velika 3,2 ha, vsak gozdni posestnik pa je imel v lasti povprečno 2,3 ha (v letu 2010 je povprečna velikost znašala 2,9 ha, vsak gozdni posestnik pa je imel v lasti povprečno 2,1 ha). Po številu prevladujejo posestniki z manj kot 1 ha gozda (65,3 %), katerih posest obsega samo 5,2 % površine vseh gozdov (Poročilo o..., 2021).

Zasebno lastništvo gozdov v povprečju sestavljajo tri prostorsko ločene posesti, tretjina zasebnih gozdnih posesti pa je v lasti dveh ali več lastnikov. Poleg tega imajo manjša posestva v povprečju več lastnikov kot večja. Velikost gozdnih posesti se v procesu dedovanja še vedno zmanjšuje. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarskega pomena. To otežuje gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in zmanjšuje interes lastnikov za gospodarjenje z gozdovi. Na manjših gozdnih posestih pogosto prihaja do izostanka nege mlajših razvojnih faz ter s tem vzgoje stabilnega in kakovostnega gozda.

Zasebni lastniki gozdov, ne glede na to, ali z gozdom gospodarijo ali ne, imajo do svojega gozda določene dolžnosti in pravice. Biti lastnik gozda poleg lastninskih pravic pomeni tudi spoštovati obveznosti. Temeljni okvir za gospodarjenje je podan v Zakonu o gozdovih ter v uredbah in pravilnikih, povezanih z gozdovi in gozdarstvom (Sever in Simčič, 2019).

 Zakon o gozdovih v 47. členu določa nekatere izjeme pri prometu z gozdovi, v ostalih primerih se pri prometu uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Določba z namenom povečevanja deleža gozdov v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti (javni gozdovi) opredeljuje, da ima:

Republika Slovenija predkupno pravico pri nakupu gozdov, razen če je ta v interesu lokalne skupnosti. Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, predkupno pravico pri nakupu gozdov, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev.

Določba Zakon o gozdovih (47. člen) s katero se preprečuje nadaljnje drobljenje gozdnih parcel:

Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo, če:

• ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali
• je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali
• so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.

Določba Zakon o gozdovih (47. člen) s katero se izboljšuje zemljiška in parcelna struktura:

1. Lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ima prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

Z namenom dolgoročnega povečevanja površine državnih gozdov, družba SiDG d.o.o., ki upravlja državne gozdove, v imenu in za račun Republike Slovenije pridobiva gozdove. Na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb in izvedenih zapuščinskih postopkov (kaducitete in omejitve dedovanja) ter upoštevaje prodajo in neodplačni prenos zemljišč je Republika Slovenija v letu 2024 povečala površino državnih gozdov za skupaj 1.688,6 hektarjev (v letu 2023 1.399,8 ha in v letu 2022 1353 ha). Republika Slovenija je imela v letu 2024 v lasti 238.878 hektarjev gozda in gozdnih površin. Družba SiDG d.o.o. je v času delovanja, od julija 2016 do konca leta 2024, v imenu ter za račun Republike Slovenije kot lastnika gozdov, skupaj pridobila 10.445 ha gozdov (SiDG, 2025). 

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije – ZGGLRS (Uradni list RS, št. 9/16)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

• Poročila o gozdovih 2004-2024, Zavod za gozdove Slovenije
• Letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za leto 2024
• Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
• UNECE/FAO, 2020

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije

Družba SiDG d. o. o.

UNECE/FAO, 2020

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

2.12.2025

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto v Poročilu o gozdovih, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o lastništvu gozdov so neposredno povezani s podatki o površini gozda v Sloveniji. Ta podatek pa je posodobljen ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.

Družba SiDG d. o. o. letno posodablja podatke ob pripravi poročila o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki o lastništvu gozdov so predstavljeni v odstotkih in prikazani za posamezno leto od leta 2004 naprej.

1.1.8      Informacije o kakovosti kazalnika:

• Prednosti in slabosti kazalnika: 

Kazalnik se na enak način zbira že od leta 2004. Podatki so toliko zanesljivi, da lahko ugotavljamo trende.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 3

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. Reference

Kovač, M., Ficko, A., Ščap, Š., Piškur, M., Japelj, A., Westergren, M., Božič, G. 2019.  Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije.

Kumer P. 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodarjenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 122 str.

Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2024. Letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Državnemu zboru RS. 2025. Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Poročila o gozdovih 2004-2024, Zavod za gozdove Slovenije

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07

Sever K., Simčič A. 2019. Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov. WoodChainManager, 17.3.2019. http://wcm.gozdis.si/slo/dolznosti-in-pravice-lastnikov-gozdov (18.6.2021)

Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16

Who owns our forests? Forest ownership in the ECE region (UNECE/FAO, 2020)

Živojinović in sod. 2015. Concepts, methods and findings in forest ownership research in Europe. Mid-term Proceedings of the COST Action FP1201 Forest Land Ownership Changes in Europe