Lastništvo gozdov in posestna struktura

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

V letu 2020 je bilo v Sloveniji 75,3 % gozdov v zasebni lasti, 20,5 % gozdov v lasti države in 4,2 % gozdov v lasti lokalnih skupnosti (ZGS, 2020). Največji zasebni lastnik gozda je Rimskokatoliška cerkev. Zaradi procesa denacionalizacije se je delež gozdov v lasti države zmanjšal s 34 % v letu 1996 na 20,5 % v letu 2020, zaradi česar je Slovenija ena izmed evropskih držav z najnižjim deležem državnih gozdov (UNECE 2020).

Definicija

Kazalnik prikazuje lastništvo gozdov in posestno strukturo gozdov v Sloveniji. Podatki so prikazani za obdobje 2004-2019.

 

Lastništvo gozda (Kovač in sod., 2019): Lastništvo se v splošnem nanaša na zakonsko določeno lastninsko pravico prostega in izključnega uživanja, razpolaganja, prenosa ali drugačne koristi od gozda. Lastništvo se v tem primeru razume kot lastništvo dreves, ki rastejo na gozdnih zemljiščih, ne glede na to, ali lastništvo dreves sovpada z lastništvom zemljišča, na katerem rastejo drevesa.

  • Državno lastništvo: Gozd v lasti države, enot javne uprave ali institucij. Javno lastništvo vključuje vse hierarhične ravni javne uprave v državi, npr. država in občine. 
  • Zasebno lastništvo: Gozdovi v lasti posameznikov, družin, skupnosti, zasebnih zadrug, gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov, zasebnih verskih in izobraževalnih ustanov, pokojninskih ali investicijskih skladov, nevladnih organizacij in drugih zasebnih ustanov.
  • Druge oblike lastništva / neznano: Druge oblike lastništva, ki niso vključene v državno ali zasebno lastništvo ali površina gozda, kjer lastništvo ni znano. Vključuje površine, kjer je lastništvo nejasno ali sporno.

 

V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je lastnik gozda opredeljen kot pravna oziroma fizična oseba. Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija (ZG, 5. člen). Lastnik gozda zato mora:

  • gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po ZG;
  • dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
  • dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

 

Grafi z virom podatkov

 Slika: Spreminjanje lastniške strukture glede na površino gozdov (Vir: Poročila o gozdovih 2004-2019, ZGS)

 Preglednica 3: Struktura gozdov v zasebni lasti (Vir: ZGS 2020; Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019)

 

Posestniki

Posesti

Razred

N

Število (%)

N

Površina (%)

Površina v letu 2010 (%)

do 0,99 ha

266.934

65,3

156.138

5,2

9,0

1,00 do 4,99 ha

98.753

24,1

84.768

22,1

27,8

5,00 do 9,99 ha

24.391

6,0

23.115

18,0

19,7

10,00 do 29,99 ha

15.996

3,9

15.529

27,4

27,0

30,00 do 99,99 ha

2.675

0,7

2.569

13,2

11,4

nad 100 ha

289

0,1

382

14,0

5,2

SKUPAJ

409.038

100

282.501

100

100

Cilji

  • Povečati delež državnih gozdov 
  • Izboljšati zemljiško in parcelno strukturo državnih gozdov (oblikovati večje strnjene komplekse državnih gozdov in zmanjšati delež državnih gozdov v solastnini)
  • Zaustaviti nadaljnje drobljenje gozdne posesti. Izboljšati zemljiško in parcelno strukturo zasebnih gozdov (povečati povprečno velikost in zmanjšati delež gozdov v solastnini)

Komentar

Pred drugo svetovno vojno so bili slovenski gozdovi pretežno kmečki in veleposestniški. V petdesetih letih se je struktura spremenila:večje gozdne posesti so bili nacionalizirani. Obstajala je zasebna lastnina za kmete in posameznike: kmetije so lahko imele v lasti do 45 ha, posamezniki pa 5 ha gozdne posesti. Kljub temu so bila, tudi v tem povejnem času, za razliko od drugih vzhodnoevropskih držav, kmetijska zemljišča in gozdovi večinoma v zasebni lasti (Kumer, 2017). 

Leta 1991 je bila po osamosvojitvi Slovenije sprejeta zakonodaja o denacionalizaciji. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in spremembe 31/1993, 65/1998, 66/2000) je dovoljeval vrnitev premoženja, ki je bilo po vojni odvzeto kmetom in drugim zasebnim lastnikom gozdov, agrarnim skupnostim, lastnikom zemljišč, in cerkvi. Posledično je postalo zasebno lastništvo gozdov bolj raznoliko, povečal se je delež površine zasebnih gozdov, pogostejša so solastniška razmerja zaradi prenosa lastninske pravice na vse dediče. Zaradi procesa denacionalizacije se je delež javnih gozdov zmanjšal s 34 % v letu 1996 na 21 % v letu 2018, zaradi česar je Slovenija ena izmed evropskih držav z najnižjim deležem državnih gozdov (Poročilo Zavoda, 2019). V letu 2020 je bilo 75,3 % gozdov v Sloveniji v zasebni lasti, 20,5 % gozdov je javnih (v lasti države) in 4,2 % gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozda je Rimskokatoliška cerkev (ZGS, 2020).

Povprečna zasebna gozdna posest je majhna in pogosto še razdrobljena na več ločenih parcel. Od začetka do konca 20. stoletja se je povprečna velikost zasebne gozdne posesti v Sloveniji zmanjšala za 50 %. Od leta 1990 se povprečna velikost gozdne posesti ni bistveno spremenila. Znašala je 2,8 ha in je ostala približno enaka vse do danes, kljub vračanju velikih državnih posesti zasebnikom. Danes je povprečna posest velika 3,2 ha, povprečno pa ima vsak gozdni posestnik v lasti 2,3 ha (2,9 ha oz. 2,1 ha v letu 2010) (Poročilo o..., 2021). Le 14 % zasebnih lastnikov v Sloveniji (brez zadrug in cerkve) ima v lasti gozd večji od 5 ha. Ti veliki lastniki gozdov upravljajo polovico gozdnih zemljišč v zasebni lasti (ZGS, 2020) in zanje gozdovi predstavljajo pomemben vir dohodka. Preostalih 86 % zasebnih lastnikov ima v lasti gozdna posestva manjša od 5 ha, in zaradi majhnosti ne predstavljajo ekonomskega interesa (ZGS, 2020). Zasebno lastništvo gozdov v povprečju sestavljajo tri prostorsko ločene posesti, tretjina zasebnih gozdnih posesti pa je v lasti dveh ali več lastnikov. Poleg tega imajo manjša posestva v povprečju več lastnikov kot večja. Velikost gozdnih posesti se v procesu dedovanja še vedno zmanjšuje. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarskega pomena. To otežuje gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in zmanjšuje interes lastnikov za gospodarjenje z gozdovi. V gozdovih drobne posesti pogosto prihaja do izostanka nege mlajših razvojnih faz ter s tem vzgoje stabilnega in kakovostnega gozda.

Zasebni lastniki gozdov, ne glede na to ali z gozdom gospodarijo ali ne, imajo do svojega gozda določene dolžnosti in pravice. Biti lastnik gozda poleg lastninskih pravic pomeni tudi spoštovati obveznosti. Temeljni okvir za gospodarjenje je podan v Zakonu o gozdovih ter v uredbah in pravilnikih povezanih z gozdovi in gozdarstvom (Sever in Simčič, 2019).

 

Zakon o gozdovih v 47. členu določa nekatere izjeme pri prometu z gozdovi, v ostalih primerih se pri prometu uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Določba z namenom povečevanja deleža gozdov v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti (javni gozdovi), opredeljuje, da ima:

  1. Republika Slovenija predkupno pravico pri nakupu gozdov, razen če je ta v interesu lokalne skupnosti.
  2. Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, predkupno pravico pri nakupu gozdov, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.
  3. Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev.

 

Določba Zakon o gozdovih (47. člen) s katero se preprečuje nadaljnje drobljenje gozdnih parcel:

  1. Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo, če:
  • ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali
  • je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali
  • so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.

 

Določba Zakon o gozdovih (47. člen) s katero se izboljšuje zemljiška in parcelna struktura:

  1. Lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ima prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

 

Na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb in izvedenih zapuščinskih postopkov (kaducitete in omejitve dedovanja) ter upoštevaje prodajo in neodplačni prenos zemljišč je Republika Slovenija v letu 2019 povečala površino državnih gozdov za skupaj 1.412 hektarjev. Republika Slovenija je imela v letu 2020 v lasti 236.400 hektarjev gozda in gozdnih površin. Družba SiDG d.o.o., ki upravlja državne gozdove je v času delovanja, od julija 2016 do konca leta 2019, v imenu ter za račun Republike Slovenije kot lastnika gozdov, skupaj pridobila 2.103 ha gozdov (Letno poročilo …, 2020).

Stanje

V zadnjih desetih letih se je povečala povprečna velikost gozdne posesti. V letu 2010 je bila povprečna posest velika 2,9 ha, povprečno pa je imel vsak gozdni posestnik v lasti 2,1 ha. Danes je povprečna posest velika 3,2 ha, povprečno pa ima vsak gozdni posestnik v lasti 2,3 ha. Zaradi večanja povprečne velikosti zasebnih gozdnih posesti kazalnik napreduje v smeri cilja. Delež zasebnih gozdov se zadnjih 30 let povečuje. Najhitrejša rast deleža zasebnih gozdov je bila v prvih desetih letih po osamosvojitvi Slovenije, ko je bila sprejeta zakonodaja o denacionalizaciji. Naslednjih 20 let pa je delež naraščal počasneje. Zaradi večanja deleža zasebnih gozdov se kazalnik odmika od cilja. V zadnjih letih se je nekoliko povečala površina državnih gozdov. Družba SiDG d.o.o. je od julija 2016 do konca leta 2019 v imenu ter za račun Republike Slovenije kot lastnika gozdov, pridobila 2.103 ha gozdov. Zaradi večanja površin državnih gozdov kazalnik napreduje v smeri cilja.

Metodologija

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/9356/99 – ZON, 67/02110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07106/1063/13101/13 – ZDavNepr, 17/1422/14 – odl. US, 24/159/16 – ZGGLRS in 77/16)
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije – ZGGLRS (Uradni list RS, št. 9/16)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

  • Poročila o gozdovih 2004-2019, Zavod za gozdove Slovenije
  • Podatki o lastništvu, 2020, Zavod za gozdove Slovenije
  • FRA - Forest Resources Assessment, 2020, Food and Agriculture Organization (FAO)

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije
Food and Agriculture Organization

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

15.6.2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto v Poročilu o gozdovih, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o lastništvu gozdov so neposredno povezani s podatki o površini gozda v Sloveniji. Ta podatek pa je posodobljen vsako leto ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki o lastništvu gozdov so predstavljeni v odstotkih in prikazani za posamezno leto od leta 2004 naprej.

1.1.8      Informacije o kakovosti kazalnika:

  • Prednosti in slabosti kazalnika: 

Kazalnik se na enak način zbira že od leta 2004. Podatki so toliko zanesljivi, da lahko ugotavljamo trende.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):  Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
    • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene.
  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 3

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. Reference

FRA - Forest Resources Assessment. 2020. Food and Agriculture Organization (FAO). https://fra-data.fao.org/EU/fra2020/forestOwnership/ (24.6.2021)
Kovač, M., Ficko, A., Ščap, Š., Piškur, M., Japelj, A., Westergren, M., Božič, G. 2019. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije
Kumer P. 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodarjenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 122 str.
Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2O19. Poročilo družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Državnemu zboru RS. 2020. Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Poročila o gozdovih 2004-2019, Zavod za gozdove Slovenije
Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07
Sever K., Simčič A. 2019. Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov. WoodChainManager, 17.3.2019. http://wcm.gozdis.si/slo/dolznosti-in-pravice-lastnikov-gozdov (18.6.2021)
Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o gozdnih posestih, 2020
Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16