Trg gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v 2018

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, vsako leto pripravimo pregled trga gozdnih lesnih sortimentov za leto nazaj. Pri tem bi se še posebej radi zahvalili izbranim podjetjem, ki nam vsako leto zaupajo svoje podatke, zaradi katerih so nekateri izračuni in analize tokov lesa sploh mogoče.

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov

V letu 2018 je bil obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (5.146 tisoč m3) večji v primerjavi z letom prej in je na podobni ravni kot v letih 2014 in 2015. Razlog za to je nadaljevanje sanacije škod zaradi podlubnikov ter poškodbe v gozdovih zaradi dveh vetrolomov, ki sta se zgodila ob koncu leta 2017 in v oktobru 2018. Proizvodnja sortimentov listavcev je bila skoraj enaka kot v letu 2017, proizvodnja sortimentov iglavcev pa se je v primerjavi z letom 2017 povišala za 19 %. Proizvodnja sortimentov iglavcev je na visoki ravni (3.466 tisoč m3) in je primerljiva z letom 2016 (3.513 tisoč m3). Proizvodnja GLS v državnih gozdovih se je v 2018 izrazito povečala (+ 32 %) v primerjavi s prejšnjim letom in je znašala 1,53 milijonov m3. Ta obseg proizvodnje je podoben letu 2014, ko je proizvodnja GLS v državnih gozdovih znašala 1,49 milijonov m3. Glede na drevesne vrste sortimentov se je proizvodnja v državnih gozdovih v 2018 izrazito povečala pri iglavcih (+78 %) v primerjavi z letom 2017, medtem ko se je pri listavcih proizvodnja zmanjšala za kar 41% v primerjavi z letom prej. Proizvodnja sortimentov listavcev v državnih gozdovih je bila lani glede na obdobje 2013 – 2018 daleč najnižja.

Struktura prodanih GLS iglavcev iz državnih gozdov v upravljanju SiDG je bila v letu 2018 podobna strukturi v 2017, medtem ko pa se pri listavcih struktura prodaje GLS nekoliko razlikuje v primerjavi z letom prej - lani so se povečale količine prodaje lesa za celulozo in plošče ter drugega okroglega industrijskega lesa, zmanjšale pa količine prodane hlodovine ter lesa za kurjavo. Obseg proizvodnje hlodovine iglavcev iz državnih gozdov je 36 % glede na skupno proizvodnjo hlodovine iglavcev, vse ostalo izvira iz zasebnih gozdov (v manjšem obsegu še iz gozdov lokalnih skupnosti), ki so hkrati glavni vir hlodovine iglavcev, ki gre nadaljnje v izvoz.

Preglednica 1: Gozdni lesni sortimenti pridobljeni v Sloveniji (v 1.000 m3); 2016–2018

Opomba: Zgornje količine zajemajo gozdne lesne sortimente iz gozdov (Viri: GIS, SURS, SiDG, izbrana podjetja, MKGP, ZGS; preračuni GIS)

Največ okroglega lesa so predelala podjetja v industriji žaganega lesa (nad 1 milijon m3), sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno predelale več kot pol milijona m3. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki porabijo nad milijon m3 lesa za kurjavo letno, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov. Po zadnjih raziskavi Gozdarskega inštituta Slovenije se krepi proizvodnja sekancev, ki je v letu 2017 dosegla 2,2 milijona nasutih m3, kar je skoraj 50 % povečanje glede na leto 2010. Vhodne surovine za proizvodnjo sekancev so predvsem sečni ostanki (36 %), okrogli les slabše kakovosti (32 %) ter žagarski ostanki (28 %), majhen delež pa predstavljajo ostali viri (4 %).

Slika 1: Proizvodnja sekancev v Sloveniji v letih 2007, 2010, 2014 in 2017 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije)

Zunanja trgovina gozdnih lesnih sortimentov

Zaradi neuravnoteženosti med proizvodnjo in porabo se je v zadnjem desetletju izrazito povečal zunanjetrgovinski presežek v vseh kategorijah okroglega lesa, ki je največji v kategoriji hlodi za žago in furnir iglavcev in je lani znašal 1,4 milijona m3. Podatki o zunanjetrgovinskem presežku pomenijo, da je proizvodnja okroglega lesa večja od porabe.

Preglednica 2: Zunanja trgovina s posameznimi kategorijami okroglega lesa – zunanjetrgovinski presežek/primanjkljaj (v 1.000 m3); 2014–2018

Podatki so zaokroženi na 1.000 m3 zaradi česar se seštevki posameznih postavk lahko razlikujejo od vsote (Vir: SURS (2014-2016; 2018), Eurostat (2017), preračuni GIS).

Izvoz gozdnih lesnih sortimentov

Slovenija je izrazit izvoznik nepredelanega okroglega lesa. Izvoz okroglega lesa se je sicer v letu 2018 glede na predhodno leto zmanjšal za 0,1 % in je znašal dobrih 2,6 milijonov m3. Izvoz okroglega industrijskega lesa iglavcev (hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče, drugi okrogli industrijski les) se je povečal za 14 %, medtem ko se je izvoz te kategorije pri listavcih zmanšal za 27 %. Izvoz hlodovine iglavcev se je zaradi povečane proizvodnje v 2018 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 13 % in je dosegel drugo največjo količino v obdobju 2002 – 2018 in sicer dobrih 1,4 milijonov m3. Izvoz v kategoriji lesa za kurjavo se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal za 22 % in se približal količinam izvoza te kategorije v letu 2013.

Glavni uvoznici nepredelanega okroglega lesa iz Slovenije v 2018 sta bili Avstrija (49 %) in Italija (43 %), ki od celotne izvožene količine okroglega lesa iz Slovenije v tem letu predstavljata več kot 90 % trga. Po strukturi izvoza se je v Avstrijo v večini izvažala hlodovina iglavcev, v Italijo pa ni več prevladoval izvoz lesa slabše kakovosti listavcev temveč hlodovina iglavcev. Hlodovine iglavcev smo namreč v Italijo izvozili 33 %, lesa slabše kakovosti listavcev za ogrevanje pa 23 % glede na skupno izvoženo količino okroglega lesa v Italijo.

Izvoz gozdnih lesnih sortimentov v 2018 je predstavljal 51 % celotne proizvedene količine le-teh, vendar del izvoza izvira tudi iz uvoza. Izvoz hlodovine iglavcev za žago in furnir je v letu 2018 predstavljal 56 % proizvedene količine teh sortimentov v tem letu.

Preglednica 3: Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti – izvoz (v 1.000 m3); 2014–2018

Podatki so zaokroženi na 1.000 m3 zaradi česar se seštevki posameznih postavk lahko razlikujejo od skupne vsote (Vir: SURS (2014-2016; 2018), Eurostat (2017), preračuni GIS).

Uvoz gozdnih lesnih sortimentov

Uvoz nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo od leta 2016 narašča in je v letu 2018 presegel pol milijona m3. V strukturi uvoza okroglega lesa v Slovenijo je v letu 2018 prevladoval les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les iglavcev s 40 %, sledi mu les slabše kakovosti listavcev s 33 % glede na skupno količino uvoženega okroglega lesa na slovenski trg. Glavne uvoznice nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo so Hrvaška, Avstrija ter Bosna in Hercegovina. Iz Avstrije smo v 2018 večinoma uvažali les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les iglavcev, iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine pa je prevladoval les slabše kakovosti listavcev.

Preglednica 4: Zunanja trgovina s posameznimi kategorijami okroglega lesa – uvoz (v 1.000 m3); 2014–2018

Podatki so zaokroženi na 1.000 m3 zaradi česar se seštevki posameznih postavk lahko razlikujejo od vsote (Vir: SURS (2014-2016; 2018), Eurostat (2017), preračuni GIS).



Slika 2: Izvoz in uvoz okroglega lesa v Sloveniji (vir: Statistični urad Republike Slovenije, preračuni Gozdarski inštitut Slovenije)

Še vedno je med dejavniki, ki so vplivali na trg v 2018, tudi ukrep Hrvaške, ki je z junijem 2017 omejila (prepovedala) izvoz nepredelane hrastovine za dve leti (do junija 2019). Ukrep posega na trg z lesom hrastovine in vpliva na poslovanje slovenskih podjetij, ki uvažajo hrastovino iz Hrvaške (hlodovina, les slabše kakovosti, sekanci ...) in/ali izvajajo storitve predelave lesa za naročnike, ki kupujejo les na Hrvaškem. Prepoved velja za drevesni vrsti dob in graden, in sicer za ves okrogli les (hlodovina, lesa za plošče, drug industrijski les, les za kurjavo), za žagan les, če je vlažnost nad 20 %, in za lesne ostanke, ki nastanejo pri pridobivanju lesa in predelavi lesa. Prepoved izhaja iz sprejetega predpisa o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja stenice hrastove čipkarice Corythucha arcuata (Say, 1832), ki je bil objavljen 1. 6. 2017 in je takoj stopil v veljavo.

Cene gozdnih lesnih sortimentov

Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov, ki jih mesečno in letno spremlja SURS odražajo posledice sanacije ujm (žled, podlubniki, vetrolom) ter dogajanja na trgih v Avstriji in Italiji. Odkupne cene hlodovine iglavcev so bile tudi v letu 2018 pod velikim vplivom zaradi sanacije škod zaradi podlubnikov in vetroloma. V primerjavi z letom 2017 so se v povprečju zvišale za 2 %, kljub temu da so se v drugi polovici leta 2018 znižale, na kar je vplivalo tudi znižanje cen v Avstriji, kot prevladujočemu trgu za hlodovino iglavcev iz zasebnih gozdov. Tam so se na primer odkupne cene hlodovine iglavcev debeline nad 25 cm v decembru 2018 znižale za povprečno 9 eur/m3 v primerjavi z decembrom 2017.

Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov v 2018 so se zvišale pri vseh spodaj prikazanih sortimentih tako iglavcev kot listavcev v primerjavi z letom prej, na kar je vplivalo povečano povpraševanje domačih in tujih podjetij, zaradi česar tudi les slabše kakovosti listavcev pridobival na vrednosti.

Preglednica 5: Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov (EUR/m3, brez DDV)

Opombe: 2018_1č - povprečna odkupna cena v prvem četrtletju leta 2018; 2018_2č - povprečna odkupna cena v drugem četrtletju leta 2018; 2018_3č - povprečna odkupna cena v tretjem četrtletju leta 2018;2018_4č - povprečna odkupna cena v četrtem četrtletju leta 2018; z: zaradi zaupnosti podatkov ni možno izračunati povprečne vrednosti (Vir: SURS, preračuni GIS)

Cene na trgu gozdnih lesnih sortimentov so bile v letu 2018 objavljene mesečno s strani SURS in dvakrat letno po izbranih kakovostnih razredih s strani GIS. SiDG je javno objavljal cene po različnih vrstah prodaje (rezultati iz javnih pozivov, mesečni ceniki GLS za obračun GLS po dolgoročnih pogodbah ter tudi cenik lesa za kurjavo s prevozom za fizične osebe).

Dosežene cene GLS iz državnih gozdov, s katerimi upravlja SiDG, so bile v letu 2018 pod izrazitim vplivom sanacije posledic vetroloma, ki je vplivala na kakovostno strukturo sortimentov. V prodanih količinah so izrazito prevladovali sortimenti iglavcev.

Povprečne prodajne cene GLS iz državnih gozdov so bile pri hlodovini iglavcev 56,38 EUR/m3 (-7% v primerjavi z 2017), pri hlodovini listavcev, kjer prevladuje bukovina, 64,58 EUR/m3 (+8% v primerjavi z 2017). Pri lesu za celulozo in plošče iglavcev (celulozni les) je bila dosežena cena 34,95 EUR/m3 (+14% v primerjavi z 2017), pri lesu za plošče listavcev 44,39 EUR/m3 (+7% v primerjavi z 2017) ter pri lesu za kurjavo listavcev 42,58 EUR/m3 (+3% v primerjavi z 2017). Kot navedeno zgoraj je razlog za nižjo povprečno ceno hlodovine iglavcev slabša kakovostna struktura sortimentov, na kar je vplival vetrolom iz novembra 2017 in sanacija le-tega v letu 2018.