Lesna goriva predstavljajo enega najpomembnejših energentov za ogrevanje slovenskih gospodinjstev. V zadnjem desetletju se je struktura rabe energije v gospodinjstvih spremenila. Poleg tradicionalnih lesnih goriv, ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina imajo vse pomembnejšo vlogo električna energija, toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje.
Spremembe v strukturi rabe energije so povezane z izboljševanjem energetske učinkovitosti stavb in ogrevalnih sistemov, spremembami cen energentov, tehnološkim razvojem ter ukrepi energetske in podnebne politike. Pomemben dejavnik je bila tudi energetska kriza v letih 2021 in 2022, ki je povečala izpostavljenost gospodinjstev nihanju cen fosilnih goriv in dodatno spodbudila zanimanje za učinkovitejše načine ogrevanja, med drugim za toplotne črpalke (IEA, 2022b).
V nadaljevanju smo primerjali cene najpomembnejših energentov za ogrevanje gospodinjstev – lesnih goriv, zemeljskega plina, ekstra lahkega kurilnega olja in električne energije – ter spremembe v njihovi uporabi v zadnjem desetletju.
Spremembe v strukturi rabe energije v gospodinjstvih
Ogrevanje slovenskih gospodinjstev se je skozi čas spreminjalo pod vplivom dostopnosti energentov, njihovih cen, razvoja ogrevalnih tehnologij in izboljševanja energetske učinkovitosti stavb. Les je zaradi gozdnatosti Slovenije in možnosti pridobivanja lesa iz lastnega gozda tradicionalno pomemben vir energije. Z razvojem centralnega ogrevanja se je uveljavilo tudi kurilno olje, ki je omogočalo avtomatizirano ogrevanje in manj vsakodnevnega dela v primerjavi s klasičnimi pečmi na drva. V zadnjih desetletjih se ob lesnih gorivih in fosilnih energentih vse bolj uveljavljajo toplotne črpalke, ki za pridobivanje toplote uporabljajo električno energijo in toploto iz okolice. Raziskava ogrevalnih praks slovenskih gospodinjstev dodatno kaže, da na uporabo lesnih goriv vplivajo podeželsko okolje, lastništvo gozda in značilnosti stavb, zato prehod na drug energent ni odvisen zgolj od njegove trenutne cene (Škrk Dolar in sod., 2026).
Razvoj ogrevanja tako ni preprost prehod od lesa prek kurilnega olja do toplotnih črpalk, temveč preplet različnih razvojnih poti. Nekatera gospodinjstva so kurilno olje zamenjala z lesnimi gorivi, druga so prešla na toplotne črpalke, številna pa še vedno uporabljajo les kot glavni ali dodatni vir toplote. Zato je pri primerjavi cen energentov smiselno upoštevati tako zgodovinske spremembe njihove uporabe kot tudi učinkovitost naprav, investicijske stroške in posebnosti posameznih gospodinjstev. Pri izbiri energenta so zato poleg cene pomembni tudi značilnosti stavbe, regionalno okolje in socialno-ekonomske značilnosti gospodinjstva, pri čemer se pomen posameznih dejavnikov med skupinami gospodinjstev razlikuje (Braun, 2010).
Slika 1 prikazuje primerjavo porabe energije za ogrevanje prostorov v slovenskih gospodinjstvih v letih 2014 in 2024. Lesna goriva so v obeh letih ostala najpomembnejši energent, vendar se je njihova poraba zmanjšala, delež pa z 59,2 % na 46,8 %. Zmanjšala se je tudi poraba kurilnega olja in zemeljskega plina. Nasprotno sta se povečali poraba električne energije in raba toplote iz okolice, kar je povezano tudi z večjo uveljavljenostjo toplotnih črpalk. Skupna poraba energije za ogrevanje prostorov se je v desetletju zmanjšala za 5,6 %, kar kaže na učinkovitejšo rabo energije v slovenskih gospodinjstvih (SURS, 2015; SURS, 2025b).
Kako interpretirati podatke o toplotnih črpalkah?
Pri interpretaciji podatkov o porabi električne energije in toplote iz okolice za ogrevanje je potrebna posebna previdnost. SURS v energetski statistiki toploto iz okolice, ki jo izkoriščajo toplotne črpalke, vodi ločeno od električne energije. Toplota iz okolice tako predstavlja energijo, pridobljeno iz okolja, medtem ko električna energija, uporabljena za pogon toplotne črpalke, ostaja vključena med električno energijo (SURS, 2025b).
Zato povečanja deleža električne energije v celotni porabi gospodinjstev ni mogoče preprosto enačiti s povečevanjem uporabe toplotnih črpalk. Del električne energije, ki jo porabijo toplotne črpalke, je namreč v statistiki zajet med električno energijo, pridobljena toplota iz okolice pa je prikazana kot ločen energijski vir. Podatki pa kljub temu kažejo na vse večji pomen elektrifikacije ogrevanja. Leta 2014 je toplota iz okolice predstavljala manj kot 2 % celotne porabe energije gospodinjstev, leta 2024 pa je njen delež znašal približno 8 % (SURS, 2015; SURS, 2025b).
Zakaj se struktura ogrevanja spreminja?
Na spremembe v načinu ogrevanja vpliva več dejavnikov. Pomemben dejavnik je izboljševanje energetske učinkovitosti stavb in ogrevalnih sistemov. Leta 2023 so bile toplotne črpalke navedene kot glavni način ogrevanja pri približno 13 % gospodinjstev; enak delež gospodinjstev je uporabljal daljinsko ogrevanje (SURS, 2024). Med samostojno stoječimi hišami je bil delež gospodinjstev s toplotno črpalko še višji in je znašal 18 % (SURS, 2024). V objavi SURS o energetski učinkovitosti gospodinjstev za leto 2023 je navedeno, da je v predhodnih petih letih vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe izvedlo 34 % gospodinjstev. Med ukrepi so bili izboljšanje izolacije sten, strehe ali tal, menjava oken ter zamenjava ogrevalnega sistema (SURS, 2024). Izboljševanje energetske učinkovitosti zmanjšuje potrebno količino energije za zagotavljanje enake ravni bivalnega ugodja in lahko omogoča učinkovitejše delovanje sodobnih ogrevalnih sistemov. V dobro izoliranih stavbah je lahko toplotna črpalka primerna rešitev, vendar je njena smiselnost odvisna tudi od značilnosti stavbe, obstoječega ogrevalnega sistema in pogojev delovanja. Odločitev gospodinjstva za zamenjavo ogrevalnega sistema je večdimenzionalna, saj nanjo poleg pričakovanih stroškov in okoljskih koristi vplivajo tudi informiranost, ustaljene navade ter zaznave o delovanju in primernosti nove tehnologije (Michelsen in Madlener, 2016; de Jager in sod., 2025).
Pomemben dejavnik pri izbiri energenta so tudi relativne cene. Energetska kriza v letih 2021 in 2022 je pokazala občutljivost fosilnih goriv na mednarodna cenovna gibanja. IEA je povečanje uporabe toplotnih črpalk v tem obdobju povezovala tudi z zmanjševanjem izpostavljenosti gospodinjstev nihanju cen fosilnih goriv (IEA, 2022a). Hkrati se je izboljševala tehnologija toplotnih črpalk. IEA ocenjuje, da so danes razpoložljive toplotne črpalke praviloma približno tri-do petkrat energetsko učinkovitejše od plinskih kotlov, pri čemer dejanska učinkovitost posamezne naprave zavisi od vrste sistema in pogojev delovanja (IEA, 2022b).
Tudi Evropska komisija toplotne črpalke obravnava kot pomembno tehnologijo pri zmanjševanju uporabe fosilnih goriv za ogrevanje stavb. Analiza Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije je ocenila, da bi zamenjava 30 milijonov individualnih kotlov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami v stanovanjskih stavbah EU zmanjšala porabo zemeljskega plina in nafte v teh gospodinjstvih za približno 36 % (Evropska komisija, 2023).
Primerjava cen energentov
Pri primerjavi cen energentov je treba razlikovati med ceno samega energenta in stroškom pridobljene koristne toplote. Cene energentov za ogrevanje gospodinjstev so se v obdobju 2019–2026 precej razlikovale tako po višini kot po dinamiki gibanja. Kot prikazuje slika 2, je bilo pri vseh energentih opaziti izrazitejše spremembe predvsem v letu 2022, ko je energetska kriza povzročila močno povečanje cen fosilnih goriv in hkrati vplivala tudi na cene lesnih goriv. Najizrazitejša je bila rast cen kurilnega olja ter med lesnimi gorivi peletov in briketov. Po letu 2023 so se cene večine energentov znižale oziroma stabilizirale, vendar niso pri vseh dosegle ravni pred energetsko krizo. Drva in zlasti sekanci so tudi v zadnjem obdobju ostali med cenovno ugodnejšimi prikazanimi energenti (Gozdarski inštitut Slovenije, 2026; SURS, 2026a)
Cene lesnih goriv so se na energetsko krizo odzvale z različno intenzivnostjo. Najizrazitejša je bila rast cen peletov in briketov, ki so se močno podražili predvsem v letu 2022. Pri drveh so bila nihanja manjša, najmanj izrazita pa pri sekancih, ki so skozi celotno obdobje ostali cenovno najugodnejši med prikazanimi energenti. Po izrazitem povišanju v letu 2022 so se cene večine lesnih goriv znižale oziroma stabilizirale, vendar se dinamika njihovega gibanja med posameznimi oblikami goriv razlikuje (Gozdarski inštitut Slovenije, 2026; SURS, 2026a).
Vendar cena energenta v EUR/MWh še ne predstavlja dejanskega stroška ogrevanja. Ta je odvisen tudi od učinkovitosti kurilne naprave oziroma ogrevalnega sistema. To je še posebej pomembno pri toplotnih črpalkah, ki za svoje delovanje porabljajo električno energijo, hkrati pa izkoriščajo toploto iz okolice. Za primerjavo njihove učinkovitosti se uporablja sezonsko grelno število SCOP, ki izraža razmerje med proizvedeno toploto in porabljeno energijo v ogrevalni sezoni (Evropska komisija, 2016).
Za ponazoritev: če je cena električne energije 300 EUR/MWh in toplotna črpalka dosega SCOP 3, znaša strošek električne energije za 1 MWh koristne toplote približno 100 EUR. V sliki 2 je zato pri električni energiji prikazan ocenjeni strošek koristne toplote ob predpostavljenem SCOP = 3. Gre za orientacijsko vrednost, saj je dejanska sezonska učinkovitost odvisna od vrste naprave, značilnosti stavbe, zunanjih temperatur in ogrevalnega sistema. Raziskave delovanja toplotnih črpalk v realnih razmerah potrjujejo, da se dejanska učinkovitost lahko razlikuje od pričakovanih vrednosti (Brudermueller in sod., 2025).
Lesna goriva v primerjavi z drugimi energenti
Pri primerjavi energentov ni mogoče govoriti o enotnem »lesnem gorivu«, saj SURS med lesna goriva vključuje polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete (SURS, 2015). Razlike v ceni med posameznimi oblikami lesnih goriv so lahko velike, razlikujejo pa se tudi njihova uporabnost, zahtevnost skladiščenja in učinkovitost ogrevalnih naprav. Kljub zmanjšanju njihovega relativnega deleža ostajajo lesna goriva pomemben energent slovenskih gospodinjstev. V celotni končni porabi energije gospodinjstev so leta 2014 predstavljala 42 %, leta 2024 pa 33 %. (SURS, 2015; SURS, 2025a). V obsežni anketi Gozdarskega inštituta Slovenije, izvedeni leta 2022 na vzorcu 2.000 gospodinjstev, so ugotovili, da so drva najpogosteje uporabljeno lesno gorivo v Sloveniji, medtem ko gospodinjstva uporabljajo tudi pelete, sekance, brikete in lesne ostanke. Mediana porabe lesnih goriv je znašala 66,2 GJ na gospodinjstvo v posamezni kurilni sezoni, pri čemer je bila raba lesnih goriv izrazitejša na podeželju kot v mestih. Pomemben dejavnik je tudi lastništvo gozda, saj lastniki gozdov, ki večinoma živijo v podeželskih enodružinskih hišah, drva pogosto pridobivajo iz lastnega gozda in so manj pripravljeni spreminjati svoje ogrevalne navade (Škrk Dolar in sod., 2026)
Po podatkih SURS se je med letoma 2014 in 2024 količina porabljenih drv oziroma polen zmanjšala z 1,21 milijona na 762 tisoč ton, kar predstavlja približno 37-odstotni upad. Nasprotno se je poraba lesnih peletov povečala s 56 tisoč na približno 91 tisoč ton oziroma za 62 %. Povečala se je tudi poraba lesnih sekancev, briketov in ostankov, in sicer s približno 25,6 tisoč na 36,9 tisoč ton, kar je 44-odstotno povečanje. Podatki kažejo na zmanjšanje porabe drv ter sočasno povečanje porabe drugih oblik lesnih goriv, zlasti peletov. To nakazuje spreminjanje strukture rabe lesnih goriv v gospodinjstvih (SURS, 2026b). Pri ocenjevanju konkurenčnosti lesnih goriv zato ni dovolj upoštevati samo njihove cene na enoto energije. Pomembni so tudi stroški priprave in prevoza, skladiščenja ter učinkovitost in investicijski stroški ogrevalnega sistema.
Umna raba lesnih goriv za kakovostnejši zrak
Lesna goriva so obnovljiv in pogosto cenovno dostopen vir energije, vendar njihovo zgorevanje povzroča emisije prašnih delcev in drugih škodljivih snovi. Evropska unija z zakonodajo o kakovosti zunanjega zraka določa mejne vrednosti koncentracij onesnaževal, Slovenija pa z nacionalnimi predpisi ureja tudi emisije iz malih kurilnih naprav in vrste dovoljenih goriv (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2024; Vlada Republike Slovenije, 2019). Za zmanjševanje vplivov ogrevanja na kakovost zraka so zato pomembni tako ustrezna kurilna naprava kot kakovost goriva in pravilno ravnanje uporabnikov. Emisije pri kurjenju lesa niso odvisne le od vrste in kakovosti goriva ter tehničnih lastnosti kurilne naprave, temveč tudi od načina prižiganja, dovoda zgorevalnega zraka in ravnanja uporabnika med kurjenjem (Wöhler in sod., 2016).
Pri ogrevanju z drvmi je ključno, da so ta dovolj suha, saj vlaga zmanjšuje učinkovitost zgorevanja in povečuje emisije. Drva je treba sušiti na zračnem in sončnem mestu, skladovnico dvigniti od tal ter jo zaščititi pred dežjem, hkrati pa omogočiti kroženje zraka (Gozdarski inštitut Slovenije, b. d.; Ministrstvo za okolje in prostor, 2026). Kurimo samo primerna, neobdelana lesna goriva, ne pa odpadkov, barvanega ali impregniranega lesa. Pomembna sta tudi pravilno kurjenje in redno strokovno vzdrževanje kurilne naprave ter dimnika. Sodobne, učinkovite naprave ob pravilni uporabi omogočajo čistejše zgorevanje in boljši izkoristek goriva. Umna raba lesnih goriv tako ne pomeni le gospodarnega ogrevanja, temveč tudi zmanjševanje obremenitev zraka in varovanje zdravja ljudi.
Sklepi in zaključek
V zadnjem desetletju se je ogrevanje slovenskih gospodinjstev postopno preoblikovalo: skupna poraba energije za ogrevanje se je zmanjšala, povečal se je pomen elektrifikacije in toplote iz okolice, lesna goriva pa kljub manjšemu deležu ostajajo najpomembnejši vir energije za ogrevanje prostorov. Spremembe znotraj skupine lesnih goriv niso enotne, saj se poraba drv zmanjšuje, medtem ko se povečuje raba peletov. Energetski prehod zato ni linearen prehod od enega energenta k drugemu, temveč vzporedno spreminjanje tehnologij, virov energije in vzorcev rabe (SURS, 2015; SURS, 2025b; SURS, 2026b).
Odločitev o načinu ogrevanja ni odvisna samo od cene energenta. Pomembni so tudi energijska učinkovitost stavbe, obstoječi ogrevalni sistem, investicijski stroški, dostopnost energentov ter prostorske in socialno-ekonomske značilnosti gospodinjstva. Raba drv je izrazitejša na podeželju, v eno- in dvostanovanjskih hišah ter med lastniki gozdov, zato enotni ukrepi za vsa gospodinjstva ne bi ustrezno upoštevali razlik v njihovih izhodiščih in možnostih (Škrk Dolar in sod., 2026).
Poseben pomen drv je povezan s samooskrbo in blaženjem denarnih izdatkov za ogrevanje. Med gospodinjstvi, ki so sodelovala v anketi in uporabljala drva kot primarni energent, je bilo približno 60 % lastnikov ali solastnikov gozda; med gospodinjstvi z navedenim dohodkom jih je 32,7 % razpolagalo z mesečnim neto dohodkom do 1.500 EUR (Anketa GIS, 2023). Teh rezultatov ni mogoče posplošiti na vse uporabnike drv niti jih enačiti z energetsko revščino, kažejo pa, da mora presoja ukrepov poleg tržne cene goriva vključevati tudi možnost samooskrbe in dejanske denarne izdatke gospodinjstva za ogrevanje.
Podpora gospodinjstvom, ki že uporabljajo drva in imajo dostop do trajnostnih lokalnih virov, je zato smiselna predvsem kot podpora učinkovitejši in okoljsko ustreznejši rabi lesa, ne kot spodbuda k splošnemu povečevanju rabe gozdne biomase. Prednost naj imajo zmanjševanje potreb po toploti, zamenjava zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi napravami z visokim izkoristkom in nizkimi emisijami, uporaba kakovostnih in ustrezno suhih lesnih goriv ter pravilno kurjenje in vzdrževanje naprav. Tak pristop hkrati ohranja prednosti lokalnega in obnovljivega vira energije ter zmanjšuje njegove negativne vplive na kakovost zraka.
Prihodnji razvoj ogrevanja slovenskih gospodinjstev zato ni vprašanje izbire enega »najboljšega« energenta. Primernejši je pristop, ki izhaja iz značilnosti posameznega gospodinjstva in stavbe ter skupaj presoja energijsko učinkovitost, dejanske stroške ogrevanja, dostopnost energentov in vplive na okolje. V takšnem okviru imajo svoje mesto tako sodobne tehnologije ogrevanja kot učinkovita in okoljsko sprejemljiva raba lokalnih lesnih goriv. Ključni cilj ukrepov naj bo zmanjševanje potreb po energiji in stroškov ogrevanja ter zmanjševanje emisij, ob hkratnem zagotavljanju zanesljivega ogrevanja in upoštevanju socialnega položaja gospodinjstev.
Viri
Braun, F. G. 2010. Determinants of households’ space heating type: A discrete choice analysis for German households. Energy Policy, 38(10): 5493–5503. doi.org (dostop 8. 10. 2026)
Brudermueller, T., Potthoff, U., Fleisch, E., Wortmann, F. in Staake, T. 2025. Estimation of energy efficiency of heat pumps in residential buildings using real operation data. Nature Communications, 16: 2834. doi.org (dostop 8. 10. 2026)
de Jager, L. A., Claassen, L., Scholz, G., Chappin, E. J. L. in van Bruggen, A. 2025. Household heat pump adoption and user behaviours: A systematic review of drivers and barriers. International Journal of Sustainable Energy, 44(1): 2488174. doi.org (dostop 8. 10. 2026)
Evropska komisija. 2016. Commission Regulation (EU) 2016/2281 of 30 November 2016 implementing Directive 2009/125/EC of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the setting of ecodesign requirements for energy-related products, with regard to ecodesign requirements for air heating products, cooling products, high temperature process chillers and fan coil units. Official Journal of the European Union, L 346: 1–50. eur-lex.europa.eu (dostop 7. 10. 2026).
Evropska komisija, Joint Research Centre. 2023. The heat pump wave: Opportunities and challenges. Analysis of the large-scale deployment of heat pumps by 2030 following the REPowerEU plan. Luxembourg: Publications Office of the European Union. publications.jrc.ec.europa.eu (dostop 8. 10. 2026).
Evropski parlament in Svet Evropske unije. 2024. Direktiva (EU) 2024/2881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (prenovitev). Uradni list Evropske unije, L, 2024/2881. eur-lex.europa.eu (dostop 6. 10. 2026).
Gozdarski inštitut Slovenije. 2026. Cene lesnih goriv. WCM WoodChainManager, podatki s komentarjem. wcm.gozdis.si (dostop 9. 10. 2026).
Gozdarski inštitut Slovenije. b. d. Drva: nasveti za skladiščenje in rabo. wcm.gozdis.si (dostop 8. 10. 2026).
Gozdarski inštitut Slovenije. b. d. Utemeljitev pomena rabe drv: strokovna izhodišča glede uporabe drv za ogrevanje energetsko revnih gospodinjstev v okviru Socialnega načrta za podnebje. Interno strokovno gradivo.
IEA. 2022a. Is the energy crisis really making the business case for heat pumps? Paris: International Energy Agency. iea.org (dostop 6. 10. 2026).
IEA. 2022b. The future of heat pumps. Paris: International Energy Agency. iea.org (dostop 12. 10. 2026).
Michelsen, C. C. in Madlener, R. 2016. Switching from fossil fuel to renewables in residential heating systems: An empirical study of homeowners’ decisions in Germany. Energy Policy, 89: 95–105. doi.org
Ministrstvo za okolje in prostor. 2026. Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav. gov.si (dostop 13. 10. 2026).
Neves, C. in Oliveira, T. 2021. Drivers of consumers’ change to an energy-efficient heating appliance (EEHA) in households: Evidence from five European countries. Applied Energy, 298: 117165. doi.org (dostop 9. 10. 2026).
SURS. 2015. Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, 2014. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. stat.si (dostop 9. 10. 2026).
SURS. 2024. Energetska učinkovitost gospodinjstev, 2023. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. stat.si (dostop 13. 10. 2026).
SURS. 2025a. Energetska statistika, 2024. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. stat.si (dostop 9. 10. 2026).
SURS. 2025b. Končna poraba energije po namenu in vrsti energetskega vira (TJ), gospodinjstva, Slovenija, letno. SiStat, tabela 1815406S. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. pxweb.stat.si (dostop 9. 10. 2026).
SURS. 2026a. Cene energentov, Slovenija, četrtletno. SiStat, tabela H028S. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije; podatke zagotavlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo – Direktorat za energijo. pxweb.stat.si (dostop 13. 10. 2026).
SURS. 2026b. Končna poraba energije po vrsti energetskega vira (naravne enote), gospodinjstva, Slovenija, letno. SiStat, tabela 1815404S. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. pxweb.stat.si (dostop 12. 10. 2026).
Škrk Dolar, N., Flajšman, K., Krajnc, N., Ščap, Š. in Triplat, M. 2026. Heating practices in Slovenian households: Socio-spatial and structural drivers of energy choices. Trees, Forests and People, 24: 101180. doi.org (dostop 12. 10. 2026).
Vlada Republike Slovenije. 2019. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Uradni list Republike Slovenije, št. 46/2019, s spremembami. uradni-list.si (dostop 13. 10. 2026).
Wöhler, M., Andersen, J. S., Becker, G., Persson, H., Reichert, G., Schön, C., Schmidl, C., Jaeger, D. in Pelz, S. K. 2016. Investigation of real life operation of biomass room heating appliances – Results of a European survey. Applied Energy, 169: 240–249. doi.org si (dostop 13. 10. 2026).
02.11.2026 
28.10.2026