Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, ki obravnava tržne razmere v preteklem letu in prvi polovici tekočega leta. Namen poročila je predstaviti in analizirati ključne kratkoročne in srednjeročne trende na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov ter dejavnike, ki vplivajo na razvoj gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja v Sloveniji.
Podobna nacionalna poročila (Country Market Statements) vsako leto pripravijo tudi številne druge države članice Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE). Poročila predstavljajo pomembno strokovno podlago za letno zasedanje Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo (COFFI), zlasti za razpravo o aktualnih razmerah in razvojnih trendih na trgih okroglega lesa in lesnih proizvodov. Hkrati omogočajo primerjavo tržnih razmer med državami ter prispevajo k celovitejšemu razumevanju dogajanja na evropskem in širšem mednarodnem trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov.
Nacionalna poročila so v angleškem jeziku javno dostopna na spletni strani UNECE:
https://unece.org/forests/country-market-statements
1. Splošni ekonomski trendi
Poglavje je povzeto po: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026. UMAR, 2026
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026 ocenjuje, da bo slovensko gospodarstvo letos raslo hitreje od pričakovanj. Po predvideni 1,5-odstotni rasti BDP v letu 2025 naj bi se gospodarska rast v letu 2026 pospešila na 3,8 %, kar je precej več od spomladi napovedane 2,0-odstotne rasti. Ugodnejša gibanja so predvsem posledica okrevanja izvoza, zagona novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanja večjih investicijskih projektov ter povečanja razpoložljivega dohodka in posledično zasebne potrošnje.
Pomemben dejavnik gospodarske rasti v letu 2026 bo izvoz, ki naj bi se povečal za 5,3 %. Na njegovo rast vpliva predvsem izboljšanje razmer na glavnih izvoznih trgih ter povečanje proizvodnih zmogljivosti v nekaterih pomembnih panogah. Investicije naj bi se povečale za 9,5 %, k čemur pomembno prispevajo zaključevanje večjih infrastrukturnih in drugih investicijskih projektov ter povečana vlaganja podjetij. Zasebna potrošnja naj bi se povečala za 2,9 %, državna potrošnja pa za 4,7 %. Rast domače potrošnje je povezana predvsem z višjimi dohodki gospodinjstev, rastjo plač in ugodnimi razmerami na trgu dela.
V naslednjih dveh letih naj bi se gospodarska rast nekoliko umirila, vendar ostala pozitivna. Za leto 2027 je napovedana 2,5-odstotna, za leto 2028 pa 2,3-odstotna rast BDP. Izvoz naj bi se povečal za 3,3 % v letu 2027 in 2,3 % v letu 2028. Po izraziti rasti investicij v letu 2026 se bo njihova rast umirila na 2,7 % v letu 2027, nato pa naj bi se ponovno okrepila na 5,0 % v letu 2028. Zasebna potrošnja naj bi v obeh letih rasla približno 2,6–2,7 %, kar kaže na nadaljevanje razmeroma stabilnega domačega povpraševanja.
Razmere na trgu dela naj bi ostale ugodne. Zaposlenost naj bi se v letu 2026 povečala za 0,3 %, nato pa naj bi se v letih 2027 in 2028 večinoma ustalila. Stopnja brezposelnosti bo ostala nizka, vendar bodo podjetja še naprej soočena s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Pomanjkanje zaposlenih je vse bolj strukturne narave in je povezano predvsem z demografskimi spremembami ter zmanjševanjem domačega delovno sposobnega prebivalstva. Vpliv teh gibanj deloma blaži zaposlovanje tujih delavcev. Plače naj bi se zaradi omejene ponudbe delovne sile in nadaljnje rasti zaposlenosti v letu 2026 povečale za 7,9 %, nato pa naj bi se njihova rast postopoma umirila.
Inflacija naj bi v letu 2026 znašala približno 3,1 %. K višji rasti cen bodo prispevale predvsem cene energentov in storitev, pozneje pa tudi cene hrane. Ob predpostavki umirjanja zunanjih cenovnih pritiskov in odsotnosti večjih novih šokov naj bi se inflacija v letih 2027 in 2028 postopoma znižala. Kljub temu ostajajo cene pomemben dejavnik tveganja za gospodarsko aktivnost in kupno moč gospodinjstev.
Napoved spremljajo številna tveganja. Med najpomembnejšimi so geopolitične napetosti, zlasti razmere na Bližnjem vzhodu, morebitni novi pretresi na energetskih trgih, trgovinske napetosti in spremembe mednarodnih trgovinskih politik. Dodatno tveganje predstavljajo podnebne spremembe, nestabilnost na finančnih trgih ter morebitne prehitre spremembe v pričakovanjih glede donosnosti naložb v umetno inteligenco. Za slovensko gospodarstvo ostaja pomemben tudi problem pomanjkanja delovne sile.
Ob tem obstajajo tudi možnosti za ugodnejša gospodarska gibanja. Morebitno izboljšanje geopolitičnih razmer, povečanje evropskih in nacionalnih vlaganj v infrastrukturo ter obrambo, nadaljnje tehnološke naložbe in uspešnejše privabljanje kvalificirane delovne sile bi lahko podprli gospodarsko aktivnost. Napoved tako kaže na razmeroma ugodno kratkoročno gospodarsko sliko, vendar hkrati opozarja na strukturne omejitve in zunanja tveganja, ki lahko vplivajo na dinamiko rasti v prihodnjih letih.
2. Politični ukrepi
Na področju slovenskega gozdno–lesnega sektorja so bili v obdobju od septembra 2025 do septembra 2026 sprejeti oziroma pripravljeni številni zakonodajni, finančni in strateški ukrepi na ravni Republike Slovenije in Evropske unije (v nadaljevanju EU). Ukrepi so usmerjeni predvsem v prilagajanje gozdov podnebnim spremembam in krepitev njihove odpornosti, digitalizacijo in posodobitev upravljanja gozdov, razvoj in krepitev lesnopredelovalne industrije, povečanje materialne rabe lesa in njegove predelave v proizvode z višjo dodano vrednostjo, spodbujanje lesene gradnje ter zagotavljanje sledljivosti in trajnostnega izvora lesa in lesnih proizvodov.
Evropska komisija je novembra 2025 sprejela nov strateški okvir za konkurenčno in trajnostno biogospodarstvo EU, v katerem je začrtana pot naprej za izgradnjo čistega, konkurenčnega in odpornega evropskega gospodarstva. Nova Strategija EU za biogospodarstvo (COM (2025) 960) je usmerjena v povečanje konkurenčnosti in trajnosti evropskega biogospodarstva, razvoj trgov za bioproizvode ter nadomeščanje fosilnih in drugih emisijsko intenzivnih materialov z obnovljivimi biološkimi viri. Med prednostnimi področji so tudi biološki gradbeni materiali, vključno z lesom, pri katerih strategija poudarja zmanjševanje vgrajenih emisij, dolgoročno skladiščenje biogenega ogljika v stavbah ter razvoj regionalnih predelovalnih verig. Predvideni so tudi nadaljnji ukrepi na področju standardizacije lesenih gradbenih proizvodov, zelenega javnega naročanja in dolgotrajnega shranjevanja ogljika v stavbah. Predvideva se tudi izboljšava podatkov in modeliranje za spremljanje razpoložljivosti biomase ter vzpostavitev repozitorija znanja na ravni EU s praktičnimi in lokalno prilagojenimi smernicami za podporo kmetom, gozdarjem in upravljavcem zemljišč pri izboljšanju produktivnosti biomase, odpornosti na ekstremne vremenske razmere ter zagotavljanja ekosistemskih storitev.
Na ravni Evropske unije je bila v obdobju 2025–2026 pomembno spremenjena ureditev izvajanja Uredbe (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Z Uredbo (EU) 2025/2650 je bil začetek uporabe ponovno prestavljen: za velika in srednja podjetja na 30. december 2026, za večino mikro in malih podjetij pa na 30. junij 2027, medtem ko za mikro in mala podjetja, ki so bila že zajeta z uredbo EUTR, ostaja datum 30. december 2026. Hkrati so bile obveznosti poenostavljene, zlasti za subjekte nižje v dobavni verigi ter za mikro in male primarne operaterje iz držav z nizkim tveganjem. V skladu s spremenjeno uredbo obveznost potrebne skrbnosti in odgovornost za skladnost proizvodov nalaga gospodarskim subjektom, ki prvi dajejo na trg zadevne primarne in druge zadevne proizvode. Obveznosti subjektov nižje v dobavni verigi so namreč omejene zgolj na zagotavljanje pravilnega poslovanja. Le za prvega subjekta nižje v dobavni verigi se zahteva pasivni prejem in petletno hranjenje referenčnih številk oziroma identifikacijskih oznak izjav, ki jih prejme od gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Veliki gospodarski subjekti in trgovci nižje v dobavni verigi pa so se poleg navedenega v skladu z Uredbo 2023/1115/EU dolžni preverjati svoje dobavitelje ter se registrirati v informacijskem sistemu EU. Prav tako je bila za mikro in mala podjetja, ki proizvajajo primarne proizvode EUDR v nizko tvegani državi, uvedena možnost enkratne poenostavljene izjave, pri določenih primerih pa tudi uporabe poštnega naslova namesto geolokacijskih koordinat. V letu 2026 je Evropska komisija nadaljevala tehnične in pravne priprave na izvajanje uredbe. V začetku maja je objavila posodobljene FAQ (5. verzija) ter infografiko dobavnih verig v okviru EUDR (4. verzija). Julija je sprejela izvedbeno uredbo o delovanju informacijskega sistema EUDR ter ponovno odprla posodobljen informacijski sistem, v avgustu je objavila v Uradnem listu EU posodobljene splošne smernice za izvajanje uredbe. Septembra je bil objavljen še delegirani akt za posodobitev seznama proizvodov iz Priloge I ter posodobljen priročnik za uporabo informacijskega sistema. Ne glede na pritiske s strani nekaterih večjih svetovnih gospodarstev (ZDA, Kitajska,…) po dodatnih poenostavitvah EUDR za nizko tvegane države, se pričakuje, da se bo uredba začela uporabljati in izvajati konec letošnjega leta. Slovenija se zato nadalje pripravlja na njeno izvajanje, pri čemer bo posebna pozornost namenjena tudi zmanjševanju administrativnih bremen za zasebne lastnike gozdov. Na njihovo željo jim bo pri vlaganju poenostavljenih izjav na podlagi pisnega pooblastila lahko pomagal tudi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS).
Deležniki gozdno-lesne verige so bili z vsebino in zahtevami EUDR v zadnjih letih seznanjeni na številnih strokovnih dogodkih, srečanjih in sejmih. Predstavitve in posvetovanja so od leta 2024 potekali v okviru aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS), GS1 Slovenija, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Združenja večjih gozdnih posesti, skupine Gozd–Les ter na strokovnih srečanjih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kljub številnim aktivnostim informiranja pa septembrska anketa 2026 med 59 podjetji gozdno-lesne verige, ki so jo izvedli GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, SLOLES – Slovensko lesno združenje in Lesarski grozd, kaže, da je pripravljenost podjetij na izvajanje EUDR še razmeroma nizka. Pravilen rok začetka uporabe uredbe pozna približno tretjina sodelujočih podjetij, med mikro in malimi podjetji pa manj kot petina, precej nejasnosti ostaja tudi glede njihove vloge in obveznosti. Večina podjetij konkretnih priprav še ni izvedla, zato med ključnimi potrebami izpostavljajo predvsem jasna praktična pojasnila, prilagoditev informacijskih sistemov ter digitalno podporo pri zagotavljanju podatkov o poreklu lesa. Ustrezne digitalne rešitve bodo še posebej pomembne pri odkupu lesa od manjših zasebnih lastnikov, saj lahko vplivajo na možnost nadaljevanja takšnega odkupa kot v sedanjem obsegu.
Septembra 2025 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo Zakona o gozdovih. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2025, in je začel veljati 21. novembra 2025. Novela prinaša več sprememb na področju gospodarjenja z gozdovi, organizacije in delovanja ZGS, gozdarskega nadzora ter spremljanja stanja gozdov. Med drugim spreminja opredelitev varstvenih del in podrobneje ureja vožnjo v gozdu. Pomemben del novele je digitalizacija vodenja upravnih postopkov ZGS. Za ZGS, ki letno izda okoli 100 tisoč upravnih odločb, bo vodenje evidenc izdanih odločb v elektronski obliki pomenilo veliko odpravo administrativnega bremena. Digitalizacija se je v letu 2026 nadaljevala tudi z zaključevanjem projekta eGozdarstvo v okviru NOO, s katerim so bile razvite digitalne rešitve za izvajanje javne gozdarske službe, spremljanje stanja gozdov, gozdarski nadzor in dostop lastnikov do podatkov in storitev. Predvidena je integracija podatkov iz obstoječih uradnih evidenc drugih državnih organov, med drugim iz centralnega registra prebivalstva, zemljiške knjige in katastra nepremičnin. Novela spreminja tudi sestavo Sveta ZGS ter naloge svetov območnih enot. Spremenjena so tudi pooblastila in način imenovanja gozdarskih nadzornikov, ki jih po novem imenuje direktor ZGS. Novela zvišuje in na novo določa globe za prekrške; med drugim so višje sankcije predvidene za nedovoljeno vožnjo v gozdu ter kršitve pri sečnji, spravilu lesa in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov. Na novo oziroma podrobneje so opredeljena tudi skladišča gozdnih lesnih sortimentov, ki se delijo na trajna, začasna in pomožna skladišča. Pomembna novost je tudi zakonska ureditev nacionalne gozdne inventure kot sistema velikopovršinskega spremljanja stanja gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal.
Na področju upravljanja z divjadjo so se v letu 2026 začele uporabljati nekatere določbe novele Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1F), sprejete aprila 2025. S 1. januarjem 2026 sta se začela uporabljati sistem dovolilnic za lovske goste in možnost elektronske prijave škode od divjadi, s 1. majem 2026 pa obvezno označevanje odvzete parkljaste divjadi. Oktobra 2025 je bil sprejet tudi izvedbeni pravilnik, ki podrobneje ureja označevanje in evidentiranje odvzete divjadi. Februarja 2026 je bila sprejeta še novela ZDLov-1G, ki spreminja predvsem ureditev podeljevanja koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in določa njihovo 30-letno trajanje.
Na področju podnebne politike se je v obdobju zadnjega leta začel izvajati Podnebni zakon ki je začel veljati 9. avgusta 2025. Zakon predstavlja krovni pravni okvir podnebne politike v Sloveniji in določa cilj doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2045 ter ureja področja blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja nanje, podnebnega načrtovanja, spremljanja izvajanja podnebnih politik in njihovega financiranja. S 1. januarjem 2026 so se začele uporabljati nekatere določbe zakona, med drugim določbe, povezane s sistemom trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov. V letu 2025 je bil na podlagi novega okvira sprejet tudi Program porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028, ki predvideva približno 830 milijonov EUR izplačil za ukrepe blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in zelenega prehoda.
Na področju energetske in podnebne politike je Slovenija maja 2026 začela pripravo novega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljevanju NEPN) za obdobje 2030–2040, ki bo nadomestil veljavni posodobljeni NEPN iz leta 2024. Priprava novega NEPN temelji na dolgoročnih scenarijih razvoja ter upošteva cilj EU glede 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990 in nacionalni cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2045. V letu 2026 poteka priprava strokovnih podlag in javno posvetovanje o zasnovi scenarijev, vzpostavlja se celovit podnebni in energetski dialog na več ravneh. V letu 2027 je predvideno javno posvetovanje o prvem osnutku NEPN, v letu 2028 pa o končnem osnutku. Slovenija mora osnutek novega NEPN Evropski komisiji predložiti do 1. januarja 2028, dokončni dokument pa sprejeti in priglasiti do 1. januarja 2029.
Na področju energetske učinkovitosti se nadaljuje izvajanje Akcijskega načrta upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030, ki ga je Vlada RS sprejela decembra 2024 v okviru izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov, uvajanje energetsko učinkovitejše opreme, spodbujanje energetskih pregledov ter digitalizacijo poročanja in spremljanja energetske učinkovitosti. Za lesnopredelovalna podjetja so ti ukrepi relevantni predvsem z vidika zmanjševanja energetske intenzivnosti proizvodnje in posodobitve tehnološke opreme. Finančni viri za izvajanje ukrepov so zagotovljeni v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, Kohezijske politike 2021–2027 in Sklada za podnebne spremembe.
Na področju varstva narave je v letu 2026 potekala priprava Nacionalnega načrta za obnovo narave, ki predstavlja ključni nacionalni strateški okvir za izvajanje Uredbe EU 2024/1991 o obnovi narave. Osnutek načrta, ki je bil julija in avgusta 2026 v javni obravnavi, vključuje tudi ukrepe za obnovo gozdnih ekosistemov, izboljšanje njihove biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti na podnebne spremembe.
V letu 2026 sta bila uvedena dva finančna instrumenta, namenjena neposredno podjetjem v lesnopredelovalni panogi. Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport aprila 2026 objavil javni razpis P4LM 2026 – Spodbude za mikro podjetja v lesarstvu 26–27, v okviru katerega je bilo za leti 2026 in 2027 zagotovljenih 2 milijona EUR nepovratnih sredstev. Posamezno podjetje lahko pridobi od 15.000 do 70.000 EUR subvencije oziroma do 60 % upravičenih stroškov projekta. Sredstva so namenjena naložbam v novo tehnološko opremo, orodja in stroje ter programsko opremo za tehnološki proces predelave lesa. Namen razpisa je spodbuditi tehnološki razvoj, digitalizacijo proizvodnih procesov, učinkovito in trajnostno rabo lesa ter povečanje dodane vrednosti v lesni verigi. Junija 2026 je Slovenski podjetniški sklad objavil še javni razpis P4L 2026 – Krediti s subvencijo za podjetja v lesarstvu, namenjen financiranju večjih investicij v lesnopredelovalni panogi. Za izvedbo razpisa je namenjenih 15 milijonov EUR kreditnih sredstev, od tega 5,1 milijona EUR subvencijskih sredstev za delni odpis glavnice kredita po uspešno zaključeni investiciji. Razpis je namenjen mikro, malim in srednje velikim ter večjim podjetjem z do 3.000 zaposlenimi, ki delujejo na področju predelave lesa in proizvodnje pohištva. Podprti projekti morajo prispevati k izboljšanju predelovalnih zmogljivosti ter snovno-energetske učinkovitosti, sredstva pa so namenjena predvsem naložbam v nove stroje in naprave za tehnološki proces predelave lesa, programsko opremo ter z njimi povezane stroške. Finančni instrument je usmerjen v trajnostni razvoj in povečanje konkurenčnosti lesnopredelovalne panoge, učinkovitejšo rabo lesa kot strateške surovine ter prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno družbo.
Avgusta 2026 so bila odobrena evropska sredstva za načrtovani javni razpis Les KG – poslovni modeli, namenjena spodbujanju razvoja in uvajanja poslovnih procesov ter poslovnih modelov v lesnopredelovalni industriji, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva in digitalizacije. Skupna vrednost razpisa znaša 15,72 milijona EUR, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 13,35 milijona EUR. Sredstva bodo namenjena pripravi strategij za prehod v krožno gospodarstvo ter naložbam v nove tehnologije, opremo in rešitve za učinkovitejšo rabo virov in zmanjševanje vplivov na okolje. Cilj ukrepa je povečati konkurenčnost in produktivnost lesnopredelovalnih podjetij ter podpreti njihovo trajnostno in digitalno preobrazbo.
Maja 2026 je Ministrstvo za kmetijstvo objavilo javni razpis IRP08 – Naložbe v primarno predelavo lesa in digitalizacijo za leto 2026, za katerega je bilo namenjenih 3,5 milijona EUR nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom ter spodbujanje naložb v primarno predelavo lesa in digitalizacijo. Do sredstev so upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, podpora pa je namenjena predvsem nakupu novih strojev in opreme, novogradnji objektov ter ureditvi skladiščnih zmogljivosti za primarno predelavo lesa. Stopnja podpore znaša 40 % upravičenih stroškov, posamezni upravičenec pa lahko v programskem obdobju 2023–2027 iz te intervencije pridobi največ 500.000 EUR podpore.
V letu 2026 so se nadaljevali tudi ukrepi za spodbujanje uporabe lesa in promocijo lesnih proizvodov. Aprila je bil objavljen javni poziv DEMO LES 2026, v okviru katerega je bilo iz Gozdnega sklada zagotovljenih 1,1 milijona EUR nepovratnih sredstev za javne demonstracijske lesene objekte. Namen ukrepa je spodbujanje širše uporabe lesa v gradbeništvu, krepitev gozdno-lesne verige in zmanjševanje ogljičnega odtisa stavb. Na področju zelenega javnega naročanja so bile januarja 2026 objavljene Smernice za izračun deleža lesa in lesenih tvoriv v stavbah, ki omogočajo enotnejše in preverljivo določanje deleža lesa pri javnih investicijah. Maja 2026 je bila objavljena tudi analiza učinkov zelenega javnega naročanja, pri kateri je bil pri ocenjevanju podnebnih učinkov uporabe lesa v gradnjah poleg skladiščenja ogljika upoštevan tudi substitucijski učinek materialov. Julija 2026 je bil objavljen še javni razpis za sofinanciranje nastopov lesarskih podjetij na sejmih v Sloveniji v letih 2026 in 2027, za katerega je namenjenih 800.000 EUR, s ciljem povečanja prepoznavnosti in konkurenčnosti slovenskih lesarskih podjetij.
Na področju gozdarstva so se v letu 2026 nadaljevali ukrepi za krepitev odpornosti in ohranjanje biotske pestrosti gozdov, med drugim v okviru zaključevanja izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Pomemben vir financiranja ostaja tudi Gozdni sklad, ki je imel v letu 2026 na voljo 42,95 milijona EUR; sredstva so namenjena upravljanju, razvoju in pridobivanju gozdov ter financiranju nalog, povezanih z gospodarjenjem z državnimi gozdovi, poleg tega program porabe za leto 2026 vključuje tudi 3 milijone EUR za ukrepe na območjih Natura 2000 v zasebnih gozdovih ter sredstva za promocijo rabe lesa, lesnih proizvodov in gozdno-lesnih verig. Pomembna novost na ravni EU je bila sprejeta Uredba (EU) 2026/1392 o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, ki uvaja posodobljena pravila glede kakovosti, razpoložljivosti in sledljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala ter poudarja njegovo vlogo pri prilagajanju gozdov podnebnim spremembam, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krepitvi odpornosti gozdov proti škodljivcem in boleznim. Nova pravila se bodo začela uporabljati pet let po začetku veljavnosti uredbe.
Na področju raziskav in razvoja se je junija 2026 začelo novo evropsko partnerstvo FOREST (Forests, Forestry and the Forest-Based Sector: Research and Innovation for a Sustainable Transition) v okviru programa Obzorje Evropa, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Desetletno partnerstvo je namenjeno podpori raziskavam in inovacijam na področju gozdov, gozdarstva in gozdno-lesne verige, Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pa bo za sodelovanje slovenskih raziskovalcev s področja namenilo do 8,4 milijona EUR. Junija 2026 je bil napovedan tudi prvi skupni transnacionalni razpis v okvirni vrednosti 40 milijonov EUR, ki bo osredotočen na podnebno odporne gozdne ekosisteme, prilagodljivo in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, les in inovativne lesne proizvode ter gozdne vrednostne verige, trge in upravljanje. Objava razpisa je predvidena 15. septembra 2026.
Na področju inovacijske politike se nadaljuje tudi izvajanje Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5). S5 predstavlja ključni strateški okvir za usmerjanje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji ter predstavlja pomembno podlago za dostop do dela sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada za pravični prehod. Strategija povezuje državo, raziskovalne organizacije, gospodarstvo in druge razvojne deležnike z namenom spodbujanja konkurenčnosti, inovacij in trajnostnega razvoja Slovenije. Vlada je 27. avgusta 2026 ustanovila novo Delovno skupino državnih sekretarjev za podporo izvajanju S5, katere namen je zagotoviti usklajeno upravljanje in spremljanje izvajanja strategije skozi programsko obdobje 2021–2027.
3. Tržni dejavniki
Viri podatkov: UMAR, SURS, ZGS in GIS
Po najnovejši letni oceni Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) se je bruto domači proizvod Slovenije v letu 2025 realno povečal za 1,5 %. UMAR za leto 2026 napoveduje okrepitev gospodarske rasti na 3,8 %, ki jo podpirajo predvsem okrevanje izvoza, visoka investicijska aktivnost in rast zasebne potrošnje. Za gozdno-lesni sektor so pomembna predvsem ugodna gibanja v gradbeništvu in visoka raven investicij, saj spodbujajo povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih. V prihodnjih dveh letih se pričakuje nadaljnja rast stanovanjskih in poslovnih investicij ter infrastrukturnih naložb, izvoz pa naj bi naraščal skladno z okrevanjem tujega povpraševanja. Na poslovanje podjetij bodo še naprej vplivali visoki stroški energije in dela, pomanjkanje delovne sile ter negotovosti v mednarodnem okolju.
Na ponudbo okroglega lesa v Sloveniji pomembno vpliva tudi obseg sanitarnega poseka. Ta je v letu 2025 znašal 1,30 milijona m³ oziroma 32 % celotnega poseka po izdanih in prevzetih odločbah in je bil za 37 % manjši kot leto prej. Po septembrskih napovedih ZGS bo obseg sanitarnega poseka v letu 2026 primerljiv z letom 2025, kljub obsežnejšemu napadu podlubnikov v avgustu 2026. Na področju gozdnogospodarskega načrtovanja bo ZGS v letu 2026 obnovil 24 gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGN GGE) za obdobje 2026–2035.
Pomemben dejavnik za trgovanje z lesom in lesnimi proizvodi ostaja priprava na izvajanje Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Konec leta 2025 je bil začetek izvajanja uredbe ponovno prestavljen, hkrati pa so bile nekatere obveznosti gospodarskih subjektov poenostavljene. Kljub podaljšanju rokov ostaja pripravljenost podjetij v gozdno-lesni verigi na izvajanje uredbe razmeroma nizka. Aktualna anketa med 59 podjetji je pokazala, da večina konkretnih priprav še ni izvedla, precej nejasnosti pa ostaja tudi glede posameznih obveznosti. Podjetja kot ključne potrebe izpostavljajo predvsem jasna praktična pojasnila, prilagoditev informacijskih sistemov ter digitalno podporo pri zagotavljanju podatkov o poreklu lesa. Ustrezne rešitve bodo še posebej pomembne pri odkupu lesa od manjših zasebnih lastnikov, saj lahko zahteve glede zagotavljanja podatkov o poreklu lesa vplivajo na organizacijo odkupa in s tem na tokove lesa v dobavni verigi.
Pomemben dejavnik, ki je v letu 2026 vplival na razmere na energetskih in transportnih trgih, so bile zaostrene geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu in motnje plovbe skozi Hormuško ožino. Te so povzročile izrazita nihanja cen nafte in drugih energentov ter povečale negotovost v mednarodnem pomorskem prometu. Na slovenski gozdno-lesni sektor so te razmere pomembno vplivale predvsem z vidika povečanja stroškov goriva, energije, surovine in transporta ter posledično na povečanje stroškov pridobivanja, predelave in prevoza lesa ter lesnih proizvodov.
Ukrajinska vlada je konec leta 2025 podaljšala omejitve izvoza okroglega lesa do konca leta 2026. Za izvoz nepredelanega lesa iglavcev (tarifna oznaka 4403), razen bora, ter lesa za kurjavo iglavcev (4401 11 00 00) je določila sistem izvoznih dovoljenj z ničelno kvoto. Ukrep je namenjen predvsem zagotavljanju zadostnih količin lesa za domačo lesnopredelovalno industrijo, ogrevanje, obnovo in obrambne potrebe, saj so se zaradi vojne obseg sečnje in razpoložljive količine lesa zmanjšali.
Uvoz hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v EU ostaja pod posebnim fitosanitarnim režimom zaradi nevarnosti vnosa karantenskega škodljivega organizma Bretziella fagacearum, povzročitelja hrastove uvelosti. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1312 je od leta 2023 omogočala tak uvoz le ob izpolnjevanju posebnih zahtev glede tretiranja, fitosanitarnih spričeval, skladiščenja in predelave lesa. Ta začasna ureditev se je iztekla konec septembra 2026. Evropska komisija je v letu 2026 ponovno preverjala njeno izvajanje, pri čemer so bile ugotovljene tudi nekatere težave pri skladnosti pošiljk z zahtevanimi fitosanitarnimi pogoji.
V lesnopredelovalni industriji (NACE C16) se je v tekočem letu 2026 indeks industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani zmanjšal za 6,1 %. Tudi v industriji papirja in izdelkov iz papirja (NACE C17) se je indeks industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani zmanjšal in sicer za 4,3 %. V pohištveni industriji (NACE C31), se je indeks industrijske proizvodnje v enakem obdobju malenkost zmanjšal in tako znašal 98,7 %.
Prihodki od prodaje v NACE C16 so se v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani skupno povečali za 0,5 %; na domačem trgu se je indeks povečal za 7,7 %, na tujem trgu pa beležimo padec za 3,8 %. Obratno, so se pri NACE C17 prihodki od prodaje v obdobju januar do julij 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali, in sicer za 7,4 %. Na domačem trgu so se prihodki od prodaje zmanjšali za 7 %, na tujem pa za 7,5 %. Pri NACE C31 se je v enakem obravnavanem obdobju skupni prihodek od prodaje povečal za 2,2 %, k temu je največ prispevala prodaja na domačem trgu (+5,1 %), medtem ko se je indeks prihodka od prodaje na tujem trgu zmanjšal za 1,8 %.
V Sloveniji so tudi v letu 2026 na voljo različni finančni instrumenti za spodbujanje naložb, tehnološke posodobitve, digitalizacije, učinkovitejše rabe virov ter povečanja dodane vrednosti v gozdno-lesni verigi. Pomemben vir financiranja predstavljata Gozdni sklad in Podnebni sklad, podjetjem v lesnopredelovalni industriji pa so namenjeni tudi različni javni razpisi in ugodni finančni instrumenti države, Slovenskega podjetniškega sklada, SPIRIT Slovenija in Eko sklada. V letu 2026 so bile med drugim na voljo spodbude za mikro podjetja in večje naložbe v lesarstvu, primarno predelavo lesa in digitalizacijo, trajnostne in krožne poslovne modele ter spodbujanje lesene gradnje. Ti instrumenti podpirajo tehnološki in zeleni prehod podjetij ter ustvarjajo pogoje za večjo domačo predelavo lesa in proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
4. Razvoj na trgu z lesnimi proizvodi
Viri podatkov: SURS, UMAR, GZS: Združenje lesne in pohištvene industrije, GZS: Združenje papirne in papirno predelovalne industrije, ZGS, GIS; preračuni, analiza in interpretacija GIS
a) Okrogli les
2025
V letu 2025 je obseg proizvodnje GLS znašal 4,370 milijona m3, kar je 10 % manj kot v letu 2024. Eden izmed glavnih razlogov za zmanjšanje proizvodnje GLS v lanskem letu v primerjavi z letom 2024 je manjši obseg sanitarnega poseka. V letu 2025 je proizvodnja GLS iglavcev znašala 2,534 milijona m3 in se je zmanjšala za 4 % v primerjavi s predhodnim letom. Proizvodnja GLS listavcev, ki se je od leta 2020 naprej povečevala, pa je v letu 2025 znašala 1,836 milijona m3, kar predstavlja 17 % zmanjšanje glede na leto 2024. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev z 78 % prevladuje skupina hlodi za žago in furnir, pri GLS listavcev pa z 57 % prevladuje skupina les za kurjavo.
Leto 2025 so zaznamovale razmeroma stabilne cene GLS in povečano povpraševanje po hlodovini iglavcev, na slovenski trg GLS pa so vplivali tudi naraščajoči stroški pridobivanja lesa in geopolitične razmere. V strukturi odkupa GLS iz zasebnih gozdov je v letu 2025 z 69 % prevladoval odkup hlodovine iglavcev, sledi odkup celuloznega lesa iglavcev. V letu 2025 so se cene GLS zvišale predvsem pri hlodovini. Povprečna odkupna cena hlodovine iglavcev je bila za 20 % višja kot leta 2024 in je znašala 92 EUR/m³, medtem ko so se cene hlodovine listavcev v povprečju zvišale za 4 %. Povprečna odkupna cena hlodov hrasta je znašala 237 EUR/m³, hlodov bukve pa 90 EUR/m³. Za 7 % se je zvišala tudi cena celuloznega lesa iglavcev, ki je v povprečju znašala 32 EUR/m³. Pri lesu za plošče listavcev je cena ostala na podobni ravni kot leta 2024 in je znašala 45 EUR/m³. Povprečna odkupna cena lesa za kurjavo listavcev je znašala 48 EUR/m³, kar je najmanj po letu 2021.
Izvoz GLS je v letu 2025 znašal 1,444 milijona m3 in je bil za 9 % manjši kot leta 2024; pri tem se je najbolj, za 27 %, zmanjšal izvoz hlodovine iglavcev, medtem ko se je izvoz povečal (+16 %) pri skupini les za kurjavo. Industrijski les listavcev je s 611.000 m³ predstavljal 42 % celotnega izvoza GLS, pri čemer je bukov les predstavljal 33 %, hrastov pa 20 % izvoza te skupine. V letu 2025 je bilo največ izvoza okroglega lesa v Italijo; količinski obseg je znašal 628.000 m3, kar predstavlja 43 % skupnega izvoza. Takoj za tem sledi Avstrija, kamor je Slovenija lani izvozila 601.000 m3. Uvoz se je povečal pri vseh skupinah GLS, razen pri hlodovini iglavcev. Največji delež uvoza je predstavljal industrijski les listavcev (185.000 m³ oziroma 28 %), znotraj katerega je 65 % predstavljal hrastov les. Sledila je hlodovina iglavcev s 161.000 m³ oziroma 25 % celotnega uvoza. Od leta 2022 več kot polovica uvoza GLS izvira iz Hrvaške in Italije. Leta 2025 je bilo iz Hrvaške uvoženih 211.000 m³ GLS oziroma 32 % celotnega uvoza, iz Italije pa 154.000 m³ oziroma 24 %. Zunanjetrgovinski presežek je v letu 2025 znašal 792.000 m³, od tega 426.000 m³ pri industrijskem lesu listavcev. V primerjavi z letom 2024 se je presežek zmanjšal pri vseh skupinah GLS, razen pri lesu za kurjavo, kjer se je povečal za 33 %.
2026
Glede na podoben obseg rednih in sanitarnih sečenj kot v letu 2025, je tudi v letu 2026 pričakovati primerljiv obseg proizvodnje GLS. Po podatkih ZGS je bil posek lesne mase po izdanih odločbah v obdobju od januarja do avgusta 2026 za 6 % manjši kot v enakem obdobju leta 2025.
Povprečna cena hlodov iglavcev iz zasebnih gozdov za obdobje januar–julij 2026 znaša 104,08 EUR/m3 brez DDV, kar je 17 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025. Povprečna cena se je v prvih sedmih mesecih leta 2026 zvišala tudi za hlodovino listavcev in sicer za 13 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025. Cene lesa za celulozo in plošče so bile v obdobju januar do julij 2026 tako pri iglavcih kot listavcih za 13 % višje kot v enakem obdobju lani; povprečna cena iglavcev je znašala 35,39 EUR/ m3 brez DDV, cena listavcev pa 50,16 EUR/ m3 brez DDV. Porast cene je značilna tudi za les za kurjavo; povprečna cena v obdobju januar–julij 2025 je znašala 44,51 EUR/m3 brez DDV, v enakem obdobju leta 2026 pa 53,89 EUR/m3 brez DDV.
Po podatkih SURS o količinah odkupa GLS iz zasebnih gozdov, je bil odkup v prvih sedmih mesecih leta 2026 za 4 % večji v primerjavi s primerljivim obdobjem lani. Glede na skupine GLS, se je odkup najbolj izrazito povečal pri lesu za plošče listavcev in sicer za 60 %, sledi les za kurjavo z 39 %. Raziskava o količini odkupa, ki jo opravlja SURS, sicer zajame le okrog polovico količin okroglega lesa, ki v enem letu vstopi na trg.
Glede na trenutno dostopne podatke o zunanjetrgovinski menjavi z okroglim lesom za obdobje januar do julij 2026, ocenjujemo podoben izvoz glede na leto 2025 in sicer v obsegu 1,45 milijona m3. Največje zmanjšanje izvoza se pričakuje pri lesu za celulozo in plošče iglavcev, največje povečanje pa pri lesu za kurjavo listavcev. Pri uvozu okroglega lesa ocenjujemo okrog 10 % povečanje glede na leto 2025, pri čemer se bo uvoz hlodov iglavcev po ocenah nekoliko zmanjšal, povečal pa predvsem pri okroglem lesu listavcev – tako za industrijsko kot energetsko rabo. Glede na napovedi in uporabi začasnih podatkov o zunanjetrgovinski menjavi blaga za obdobje januar do julij 2026, se bo zunanjetrgovinski presežek GLS v letu 2026 zmanjšal v primerjavi z letom 2025 in bo znašal okrog 750.000 m3.
b) Raba lesa v energetske namene
Raba lesnih goriv v gospodinjstvih se v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. V obdobju 2007–2016 so gospodinjstva v povprečju porabila okoli 1,5 milijona ton lesnih goriv letno, v obdobju 2017–2022 se je povprečna letna poraba zmanjšala na približno 1,2 milijona ton, v letih 2023 in 2024 pa je znašala manj kot 1 milijon ton. Kljub zmanjševanju porabe lesna goriva ostajajo pomemben obnovljiv vir energije v slovenskih gospodinjstvih, predvsem na podeželju, kjer ima raba lesa za ogrevanje dolgo tradicijo. K temu prispevata tudi velika gozdnatost Slovenije in dejstvo, da ima pomemben delež gospodinjstev oziroma zasebnih lastnikov na voljo les iz lastnega gozda. Ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ustrezni kakovosti goriva in uporabi sodobnih kurilnih naprav lahko lesna goriva predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom ter prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Za gospodinjstva z lastnim virom lesa imajo pomembno vlogo tudi z ekonomskega vidika, saj lahko zmanjšujejo odvisnost od kupljenih energentov, hkrati pa njihova lokalna proizvodnja in raba prispevata h krepitvi lokalnih gozdno-lesnih verig in gospodarstva.
Za uporabo lesnih goriv v malih kurilnih napravah veljajo zahteve glede vrste in kakovosti goriva. V skladu s predpisi je dovoljeno uporabljati naravni les v različnih oblikah ter ustrezne lesne ostanke iz obdelave in predelave lesa, pa tudi brikete in pelete iz naravnega lesa. V odprtih kaminih je nabor dovoljenih goriv bolj omejen. Uporaba ustreznega in kakovostnega lesnega goriva ter pravilno obratovanje kurilnih naprav sta pomembna z vidika učinkovite rabe energije in zmanjševanja emisij onesnaževal zraka.
V zadnjih letih v Sloveniji opažamo trend prehoda številnih gospodinjstev na druge energente, predvsem na električno energijo. V letu 2024 so lesna goriva predstavljala 32 % skupne porabe energije v gospodinjstvih, kar je nekoliko manj kot leto prej in hkrati najmanj v celotnem obravnavanem obdobju. Največji delež je predstavljala električna energija s 35 %, katere pomen v strukturi porabe energije gospodinjstev se v zadnjih letih povečuje. Podatki kažejo na postopno spreminjanje strukture rabe energentov v gospodinjstvih in zmanjševanje pomena lesnih goriv. Večja uporaba električne energije, zlasti pri prehodu s starejših kurilnih naprav na lesno biomaso na učinkovite električne sisteme ogrevanja, kot so toplotne črpalke, lahko prispeva k zmanjševanju lokalnih emisij onesnaževal zraka. Vpliv na emisije toplogrednih plinov pa je odvisen tudi od načina proizvodnje porabljene električne energije. Hkrati večja elektrifikacija ogrevanja povečuje pomen zanesljive oskrbe z električno energijo in gibanja cen električne energije. Poleg sprememb v strukturi energentov je v daljšem obdobju opazno tudi zmanjšanje skupne porabe energije v gospodinjstvih.
Slika 1: Poraba energije in goriv v gospodinjstvih v Sloveniji v obdobju 2004–2024 (vir: SURS, 2026)
Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljevanju GIS) je leta 2011 vzpostavil celovit sistem spremljanja cen lesnih goriv na slovenskem trgu. Do leta 2026 so se cene spremljale dvakrat na leto – pred in po kurilni sezoni, z letom 2026 pa je inštitut uvedel četrtletno zbiranje cen, ki omogoča bolj aktualno spremljanje tržnih razmer in nihanja cen ter boljše prilagajanje potrebam trga. Cene lesnih goriv v Sloveniji so redno objavljene na https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/podatki/2021100415210921/cene-lesnih-goriv/.
V Sloveniji lesna goriva še vedno sodijo med cenovno ugodnejše vire energije. V celotnem obravnavanem obdobju je bil med primerjanimi energenti najdražji vir energije kurilno olje, za katerega so značilna tudi izrazita nihanja cen. Od leta 2022 je večja dinamika cen opazna tudi pri lesnih gorivih, med katerimi najbolj nihajo cene lesnih peletov. Cena zemeljskega plina se je od leta 2021 izrazito zviševala, od leta 2024 pa je večinoma upadala. Avgusta 2026 je cena kurilnega olja znašala povprečno 149 €/MWh, cena peletov, ki so bili najdražji med obravnavanimi lesnimi gorivi, pa 97 €/MWh oziroma 35 % manj. Razlika med ceno drv in kurilnega olja je avgusta 2026 prvič po letu 2022 ponovno presegla 50 %. Najcenejši so bili lesni sekanci, katerih cena je bila za 75 % nižja od cene kurilnega olja.
Za cene lesnih goriv je značilna sezonska dinamika, saj so praviloma višje ob začetku kurilne sezone in nižje ob njenem zaključku. Zato je ob začetku kurilne sezone 2026/2027 mogoče pričakovati ponovno zvišanje cen. Dolgoročni podatki spremljanja cen kažejo, da se cene lesnih goriv v zadnjih 15 letih kljub vmesnim nihanjem zvišujejo. V letu 2026 so na energetske trge močno vplivale zaostrene geopolitične razmere, ki so prispevale k izrazitemu zvišanju cene kurilnega olja. Rast cen je bila opazna tudi pri lesnih gorivih, vendar je bila manj izrazita kot pri kurilnem olju. Nadaljnje gibanje cen bo odvisno predvsem od razmer na energetskih trgih, geopolitičnih razmer ter ponudbe in povpraševanja po posameznih energentih.
Povprečna cena lesnih peletov je avgusta 2026, pakiranih v 15-kilogramske vreče, znašala 456 EUR/t in je bila za 4 % višja kot ob koncu kurilne sezone 2025/2026. Pri tem je povprečna cena peletov kakovostnega razreda A1 znašala 468 EUR/t, kakovostnega razreda A2 pa 416 EUR/t. Povprečna cena lesnih sekancev velikostnega razreda P31 in z vsebnostjo vode 30 % je avgusta 2026 znašala 130 €/t in je bila za 18 % višja v primerjavi s ceno ob koncu kurilne sezone 2025/26. Cena drv dolžine 25 cm in vlažnosti 20 % je avgusta 2026 znašala v povprečju 291 €/t oziroma 145 €/prm, medtem ko je bila cena drv enake dolžine in večje vlažnosti (30 % ali več) za 9 EUR/prm nižja.
Leto 2025 je peto zaporedno leto, ko je Slovenija neto izvoznica peletov. Po podatkih SURS-a je izvoz v letu 2025 znašal 121.647 ton, uvoz pa 114.419 ton. Izvoz peletov se zmanjšuje od leta 2021 naprej; v letu 2025 se je zmanjšal za 4 % v primerjavi z letom 2024. Podobno kot izvoz, je tudi uvoz peletov v zadnjih letih izrazito nižji v primerjavi z na primer obdobjem 2016–2021, ko je v povprečju znašal 211.000 ton na leto. Uvoz peletov je bil v letu 2025 najnižji po letu 2012 in se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšal za 7 %. Zunanjetrgovinski presežek tako v letu 2025 znaša 7.228 ton, kar nakazuje na večji obseg proizvodnje od porabe. V letu 2025 je bilo največ uvoza peletov iz Bosne in Hercegovine (31 %), sledi Avstrija (25 %), Hrvaška (11 %) in Slovaška (10 %). V primerjavi z letom 2024 se je v lanskem letu najbolj povečal uvoz peletov iz Ukrajine (+45 %) in Bosne in Hercegovine (+40 %). V istem primerjalnem obdobju pa se je zmanjšal uvoz peletov iz Hrvaške (-23 %), Avstrije (-13 %), najbolj izrazito pa iz Turčije (-98 %), od koder smo v letu 2024 uvozili 18.633 ton, v letu 2025 pa zanemarljivih 393 ton. Izvozne količine predstavljajo tako peleti slovenskih proizvajalcev kot tudi peleti, ki so bili predhodno uvoženi v Slovenijo (t. i. ponovni izvoz ali re-export). V Sloveniji že vrsto let prevladuje izvoz peletov v Italijo; v letu 2025 smo tja izvozili 84 % količin skupnega izvoza oz. 101.737 ton. S 5–odstotnim deležem sledi Avstrija, manjše količine smo izvozili še v Litvo, na Hrvaško in še nekaj drugih držav.
Glavni porabniki lesnih peletov so gospodinjstva, sledijo večji javni objekti ter drugi uporabniki. Po podatkih GIS je proizvodnja peletov v Sloveniji v zadnjih desetih letih naraščala, izjema je leto 2025, ko se je proizvodnja v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za 22 %. V letu 2025 je bilo evidentiranih 25 proizvajalcev peletov, od tega so z 64 % prevladovali manjši proizvajalci z letno proizvodnjo nižjo od 5.000 ton. Po ocenah GIS pa je verjetno na tem področju aktiven še kakšen proizvajalec, predvsem takšen, ki peletov ne prodaja na trgu, in ga je z raziskavo težko zajeti.
Lesni sekanci se porabljajo predvsem za energetske namene. Največji uporabnik lesnih sekancev je Termoelektrarna toplarna Ljubljana s porabo okrog 100.000 ton letno. Poraba sekancev, namenjenih za energetske namene in za proizvodnjo, v industrijah lesnih kompozitnih plošč, mehanske celuloze in kemikalij med leti niha; v letu 2025 se je po ocenah povečala za več kot polovico v primerjavi z letom 2024. Glede na podatke o zunanji trgovini, je Slovenija v letu 2025 na tuji trg izvozila 498.922 ton lesnih sekancev, kar je 5 % več v primerjavi z letom 2024. Od tega smo izvozili 56 % količin na avstrijski trg, po 17 % oz. 16 % pa na italijanski in hrvaški trg. Izmed preostalih 11 % gre skoraj celoten delež sekancev na Madžarsko, manjše količine pa izvozimo še v nekaj preostalih držav EU. Uvoz lesnih sekancev je v letu 2025 znašal 55.776 ton, kar je 18 % manj kot v letu 2024 in je bil najmanjši po letu 2008. Največ sekancev, kar 85 %, smo v letu 2025 uvozili iz sosednje Hrvaške, z 8 % pa sledi Avstrija.
c) Certificirani lesni proizvodi
Po sistemu FSC je trenutno certificiranih 272.417 ha gozdov, enako kot v letu 2025. To predstavlja 23 % površine vseh gozdov v Sloveniji. Med FSC certificiranimi gozdovi prevladujejo gozdovi v državni lasti in sicer z 90 %. Družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG), ki gospodari z državnimi gozdovi, je poleg certifikacije državnih gozdov tudi nosilec več certifikatov skupinskih shem, in sicer treh FSC CoC, enega FSC FM/CoC in enega PEFC CoC. V sklopu FSC SiDG skupinskih shem je trenutno certificiranih 33.182 ha gozdov šestih večjih zasebnih gozdnih veleposestnikov, 90 lesnopredelovalnih podjetij ter 11 trgovcev z lesom.
Površina po sistemu PEFC certificiranih gozdov v zadnjih letih ostaja približno enaka in trenutno znaša 302.954 ha gozdov. Večji del (79 %) te površine predstavljajo državni gozdovi v upravljanju družbe SiDG d. o. o.. V regijsko shemo certificiranja PEFC je trenutno vključenih 1.285 lastnikov gozdov, ki gospodarijo s svojim gozdom in jih je skupno 9 več v primerjavi z enakim obdobjem lani.
FSC in PEFC certifikati za sledljivost izvora lesa so pri podjetjih tržni mehanizem za izvozne trge in za kandidiranje pri zelenih javnih naročilih. Število podjetij s FSC certifikatom za sledenje certificiranega lesa (CoC) je trenutno 262 (+ 1,16 % glede na september leta 2025), število podjetij s PEFC certifikatom za sledenje certificiranega lesa (CoC) pa se je malenkost povečalo in znaša 101.
d) Lesni proizvodi z dodano vrednostjo
Slovenska industrija pohištva je imela v letu 2025 skupno 428 milijonov EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 1,6 % manj kot v letu 2024. To skupaj predstavlja 0,3 % čistih prihodkov od prodaje glede na celotno predelovalno industrijo v državi. V proizvodnji pohištva NACE C31 so se čisti prihodki od prodaje na tujem trgu v letu 2025 glede na prejšnje leto zvišali za 3,2 %, njihov delež v strukturi čistega prihodka iz prodaje pa znaša 40,7 %. V letu 2025 se je v predelovalni dejavnosti C31 povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega in sicer za 3,7 % v primerjavi z letom 2024 ter je tako znašala 45.276 EUR.
Indeks industrijske proizvodnje pohištvene industrije (NACE C31), kamor spada proizvodnja lesenega pohištva, se je v prvih sedmih mesecih leta 2026 glede na enako obdobje lani zmanjšal za 1,3 %. Skupni prihodek od prodaje se je v primerjanih obdobjih povečal za 2,2 %. Pri tem se je skupni prihodek od prodaje na domačem trgu povečal za 5,1 %, na tujih trgih pa se je zmanjšal za 1,8 % glede na enako obdobje lani.
e) Žagan les iglavcev
Po nekaj letnem obdobju negotovosti, je v letu 2025 sledilo postopno izboljšanje stanja poslovanja žagarske panoge v Sloveniji. Podjetja v tej panogi spet več investirajo v posodobitev in širitev proizvodnje in tudi za prihodnja leta se obetajo nove naložbe v tehnološko modernizacijo in povečevanje kapacitet obstoječih slovenskih žagarskih obratov, ki predelujejo iglavce. Hkrati pa je tudi vse več manjših žag, ki so v zadnjem obdobju prenehala s svojo dejavnostjo, glavni razlogi za to so višji davčni pritiski, dražja električna energija, negotovo mednarodno okolje in pomanjkanje kadrov. Količinski obseg proizvodnje žaganega lesa iglavcev je po ocenah v letu 2025 znašal 1,110 milijona m3 in bil za 10 % večji v primerjavi z letom 2024. Po nekajletnem trendu naraščanja uvoza žaganega lesa iglavcev, se je ta v letu 2025 zmanjšal za 11 % in znašal 0,627 milijona m3. Pri tem se je povečala vrednost uvoženega žaganega lesa iglavcev na enoto in sicer za 15 % v primerjavi z letom 2024. Izvoz žaganega lesa iglavcev se povečuje od leta 2020 in je v letu 2025 znašal 0,943 milijona m3, kar je 5 % več kot leta 2024. Za 11 % se je zvišala tudi povprečna vrednost izvoženega žaganega lesa iglavcev na enoto.
Slovenska žagarska industrija se v letu 2026 sooča z zahtevnimi tržnimi razmerami. Predstavniki panoge opozarjajo predvsem na manjše povpraševanje na nekaterih trgih, težave pri izvozu žaganega lesa, visoke stroške energije in dela ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Hkrati se nadaljujeta tehnološka posodobitev in avtomatizacija žagarskih obratov. Po ocenah se bosta v letu 2026 predelava hlodov iglavcev ter proizvodnja žaganega lesa iglavcev malenkost zmanjšali v primerjavi z letom 2025. Po ocenah se bosta tako uvoz kot izvoz žaganega lesa iglavcev zmanjšala v primerjavi z letom 2025, in sicer za okoli 10 %.
Po podatkih GIS so bile prodajne cene konstrukcijskega lesa iglavcev v letu 2026 v povprečju malenkost višje v primerjavi z letom 2025. Metodološko se v to skupino uvrščajo konstrukcijski les C24/S10 s CE in brez CE oznake, deske, plohi ter letve. Cene konstrukcijskega lesa iglavcev so se v letu 2026 med četrtletnimi obdobji spreminjale. Tako je srednja vrednost (mediana) konstrukcijskega lesa smreke v letošnjem februarju znašala 300 EUR/m3 brez DDV, kar je najvišja vrednost po novembru 2022. V maju se je cena znižala na 262,5 EUR/m3 brez DDV, v avgustu pa ponovno zvišala na 285 EUR/m3 brez DDV.
Opomba: Kategorija konstrukcijski les zajema sledeče proizvode: Deske 18 do 40 mm, nesušene; Konstrukcijski les C24/S10, nesušen; Letve 30 do 40 mm in širine 50 mm s CE oznako, nesušene; 30 do 40 mm in širine 50 mm brez CE oznake, nesušene; Plohi debeline nad 40 mm, nesušeni; Konstrukcijski les brez CE oznake, nesušen. Prodajne cene so prikazane v EUR/m3 brez vključenega DDV in prevoza.
f) Žagan les listavcev
Proizvodnja žaganega lesa listavcev se je v letu 2025 zmanjšala in je po ocenah znašala 104.000 m3. Uvoz žaganega lesa listavcev med leti niha v letu 2025 se je glede na leto 2024 povečal za 14 % in znašal 112.000 m³. Ob tem se je izrazito povečala tudi povprečna vrednost uvoženega žaganega lesa listavcev na enoto, in sicer za 39 %. Trend zmanjševanja izvoza žaganega lesa listavcev se je nadaljeval tudi v letu 2025, ko je izvoz znašal 73.000 m³ oziroma 11 % manj kot leta 2024. Povprečna vrednost izvoženega žaganega lesa listavcev na enoto se je v istem obdobju povečala za 16 %.
Izvoz hrastove hlodovine se po letu 2023 povečuje, pri čemer je velik delež teh sortimentov Slovenija v preteklih letih izvozila na Kitajsko. V letu 2025 je bilo iz Slovenije na Kitajsko izvoženih 45.000 m3 hrastove hlodovine, kar je predstavljalo 37 % skupnega izvoza teh sortimentov. Napovedi za leto 2026 kažejo na približno 40–odstotno povečanje tako izvoza kot uvoza hrastove hlodovine glede na leto 2025. Najpomembnejša država uvoza hrastove hlodovine v Slovenijo bo po ocenah Hrvaška, medtem ko bo najpomembnejša država izvoza, za razliko od preteklih let, Italija. Izvoz hrastove hlodovine na Kitajsko naj bi ostal na ravni, primerljivi z letom 2025.
V letu 2026 se bo, po ocenah, obseg proizvodnje žaganega lesa listavcev nekoliko povečal glede na leto 2025. Tudi žagarski obrati, ki predelujejo hlodovino listavcev, se tekom leta 2026 soočajo z zahtevnimi tržnimi razmerami. Hkrati pa je v teku večja investicija v nov obrat za predelavo bukove hlodovine z načrtovano letno predelavo okoli 100.000 m³ hlodovine. Začetek proizvodnje bukovega žaganega lesa se načrtuje s koncem leta 2027. Uvoz in izvoz žaganega lesa listavcev bosta po ocenah v letu 2026 ostala na podobni ravni kot leta 2024.
Proizvodnja, uvoz in izvoz žaganega lesa iz tropskih drevesnih vrst so po količinah in vrednostih zanemarljivi. Tudi za letos napovedujemo nizek količinski obseg zunanjetrgovinske menjave s tropskim žaganim lesom.
g) Lesne plošče (vključujejo tudi furnir)
Proizvodnja vseh vrst lesnih plošč vključno s furnirjem je v letu 2025 znašala 247.000 m3, od tega je bilo 222.000 m3 lesnih plošč. Dve tretjini lesnih plošč sta bili proizvedeni iz lesa iglavcev, medtem ko je bil pri proizvodnji furnirja z 92 % prevladujoča surovina les listavcev. Proizvodnja lesnih plošč je bila v letu 2025 za 2 % večja v primerjavi z letom 2024, proizvodnja furnirja pa za 13 %. Trend zmanjševanja porabe lesnih plošč se je zaustavil že v letu 2024, v letu 2025 pa se je njihova poraba povečala za 7 % in znašala 245.000 m³. V strukturi porabe lesnih plošč s 65 % prevladujejo iverne plošče, ki jih Slovenija v celoti uvaža. Za leto 2026 ocenjujemo, da bo sta tako proizvodnja lesnih plošč kot proizvodnja furnirja ostali na podobni ravni kot leta 2025. Poraba lesnih plošč in furnirja naj bi se ohranila na ravni, primerljivi z letom 2025.
V letu 2024 smo za proizvodnjo pohištva in uporabo v gradbeništvu porabili 160.000 m3 ivernih plošč (vključno z OSB ploščami), kar je 2 % več kot leto prej. Domače proizvodnje ivernih plošč po letu 2015 v Sloveniji ni več. Za leto 2026 napovedujemo podobno porabo ivernih plošč kot v letu 2025.
Poraba vlaknenih plošč v Sloveniji med leti niha in je v primerjavi z ostalimi vrstami lesnih plošč količinsko med najnižjimi. Medtem ko je bila poraba vlaknenih plošč v letu 2023 najnižja v zadnjih 15–ih letih, se je v letih 2024 in 2025 povečala; v letu 2025 je znašala 28.000 m3, kar je največ po letu 2018. V Sloveniji deluje eno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo vlaknenih plošč in sicer tipa MDF in HDF.
V proizvodnji vezanih plošč prevladujejo opažne plošče izdelane iz treh medsebojno zlepljenih slojev lesa iglavcev katerih večji del proizvodnje se izvozi. V letu 2025 je proizvodnja opažnih plošč znašala 102.000 m3, kar je 7 % več kot leta 2024. Za leto 2026 ocenjujemo, da bo proizvodnja za okoli 5 % manjša kot leta 2025. Po izrazito nizki porabi vezanih plošč v letu 2024, ko je bila ta najnižja v obdobju 2015–2024, se je poraba v letu 2025 povečala na 57.000 m³. Za leto 2026 ocenjujemo ponovno zmanjšanje porabe, in sicer za okoli 10 % glede na leto 2025.
V letu 2025 je proizvodnja furnirja znašala 26.000 m3 in je bila primerljiva z letom 2023. Podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo s proizvodnjo rezanega furnirja, za leto 2026 napovedujejo podoben obseg proizvodnje kot v letu 2025. Proizvodnja, uvoz in izvoz furnirja iz tropskih drevesnih vrst so po količinah zanemarljivi. Večina proizvodnje rezanega furnirja se opravlja kot storitev za kupce v EU.
h) Celuloza in papir
Slovenska papirna industrija se v zadnjih letih sooča z vse zahtevnejšimi pogoji poslovanja in pritiski na konkurenčnost. Po podatkih GZS na razmere v panogi vpliva kombinacija makroekonomskih dejavnikov, visokih stroškov energije, pomanjkanja ustrezne delovne sile, vse zahtevnejšega regulativnega okolja, geopolitičnih razmer ter okrepljene konkurence na globalnih trgih. Panoga, ki je desetletja predstavljala stabilen steber v slovenski industrijski proizvodnji in izvozu ter v gospodarstvu posameznih regij, se mora zato vse bolj prilagajati spremenjenim razmeram na domačem in mednarodnih trgih.
Po letu 2023 se je proizvodnja mehanske lesne celuloze (lesovine) izrazito zmanjšala in se do leta 2025 ohranja na razmeroma nizki, vendar stabilni ravni. V letu 2025 je znašala 48.000 ton, kar je 4 % manj kot leta 2024. Uvoz mehanske lesne celuloze je v letu 2025 predstavljal 5 % celotnega uvoza vseh vrst lesne celuloze. Izvozne količine mehanske lesne celuloze so zanemarljive, saj je domača proizvodnja v celoti integrirana v nadaljnjo proizvodnjo papirja.
Po podatkih GZS se je proizvodnja papirja v Sloveniji v letu 2025 glede na leto 2024 zmanjšala za 2 % in je skupno znašala 570.000 ton. Največji upad je bil zabeležen pri grafičnem papirju, katerega proizvodnja se je zmanjšala za 17 %. Nasprotno se je proizvodnja embalažnega papirja in kartona, ki predstavljata največji delež v strukturi proizvodnje papirja v Sloveniji, povečala za 3 %. Po ocenah GZS se bo proizvodnja papirja in kartona v letu 2026 znižala za okoli 10 % v primerjavi z letom 2025.
V prvih sedmih mesecih leta 2026 je panoga C17 beležila znižanje indeksa industrijske proizvodnje v višini 4,3 % glede na enako obdobje lani. V enakem primerjalnem obdobju se je zmanjšal tudi prihodek od prodaje in sicer za 7,4 %.
i) Inovativni lesni proizvodi
Marca 2026 je bil na Gozdarskem inštitutu Slovenije slovesno odprt Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov (Center SDVG), ki predstavlja pomembno novo raziskovalno infrastrukturo na področju gozdnega semenarstva, drevesničarstva, gozdne genetike ter varstva gozdov. Gradnja centra se je začela septembra 2024 in zaključila decembra 2025, uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno februarja 2026. Center z novimi laboratorijskimi in raziskovalnimi zmogljivostmi omogoča razvoj semenske in drevesničarske dejavnosti, izboljševanje kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala ter krepitev raziskav in diagnostike na področju zdravja in varstva gozdov. Nova infrastruktura je pomembna predvsem z vidika prilagajanja gozdov podnebnim spremembam, ohranjanja njihove genetske in vrstne pestrosti ter hitrejšega zaznavanja bolezni, škodljivcev in drugih biotskih tveganj.
Skupna vrednost investicije je znašala 8,65 milijona EUR z DDV. Od tega je bilo 5,1 milijona EUR brez DDV zagotovljenih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija v okviru instrumenta NextGenerationEU, sredstva za DDV pa je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo. GIS je leta 2024 pridobil še 2,47 milijona EUR z DDV iz Podnebnega sklada Republike Slovenije, kar je omogočilo izvedbo sodobne lesene gradnje in visoko energetsko učinkovitost objekta.
Center obsega 2.527 m² novih raziskovalnih, laboratorijskih in podpornih površin. V objekt je vgrajenih več kot 1.400 m³ masivnega lesa, pri čemer pomemben del predstavlja konstrukcijski les iz križno lepljenih lesenih plošč (CLT). Center SDVG tako poleg pomembne raziskovalne pridobitve predstavlja tudi primer sodobne in trajnostno zasnovane lesene gradnje z visoko energetsko učinkovitostjo.
Na področju investicij izstopa začetek investicije v nov lesno-energetski center podjetja Fagus Slovenica d. o. o. v Kočevski Reki v letu 2026. Naložba, vredna okoli 50 milijonov EUR, predstavlja eno največjih investicij v predelavo lesa v zgodovini samostojne Slovenije. V okviru projekta bo zgrajena največja žaga za predelavo listavcev v Sloveniji z načrtovano letno zmogljivostjo okoli 100.000 m³ bukove hlodovine. Proizvodni proces bo v veliki meri avtomatiziran, pomemben poudarek pa bo namenjen tudi energetski samooskrbi centra z uporabo zelene biomase iz okoliških gozdov ter lastnih lesnih ostankov. Investicija bo pomembno povečala domače zmogljivosti za predelavo bukove hlodovine ter omogočila proizvodnjo lesnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo.
Mebor d.o.o. iz Železnikov je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev strojev za primarno obdelavo lesa, ki večino prometa ustvarijo v tujini. Podjetje je specializirano predvsem za horizontalne tračne žage in razvoj avtomatiziranih rešitev za razrez hlodovine. Mebor je leta 2026 predstavil tudi prvo avtonomno žagarsko linijo, ki lahko ob uporabi senzorike in optimizacijskih algoritmov samostojno izvede proces od lupljenja hloda do izdelave desk. Človek ima pri tem predvsem nadzorno vlogo. Podjetje svoje rešitve na področju avtomatizacije in optimizacije razreza ščiti tudi s patentom. Primer napredne tehnologije je tudi horizontalna žaga HTZ 1300 PLUS, ki omogoča avtomatsko programiranje razreza in servo-krmiljenje ter lahko glede na konfiguracijo doseže do približno 100 m³ razreza hlodovine na osemurno izmeno. Sistem s pomočjo skeniranja in umetne inteligence analizira hlod ter določi način razreza, s katerim je mogoče povečati izkoristek oziroma predvsem vrednost pridobljenega žaganega lesa. Kamere lahko analizirajo tudi kakovost površine lesa, kar omogoča prilagajanje nadaljnjega razreza. S tem se klasično upravljanje žage postopoma nadomešča z računalniško podprtim odločanjem.
Na področju stavbnega pohištva podjetje M Sora nadaljuje razvoj energijsko učinkovitih lesenih oken z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi, uporabo trajnostno certificiranega lesa in zmanjšanim ogljičnim odtisom. Podjetje svoje izdelke redno predstavlja na mednarodnih sejmih in prejema priznanja za kakovost, oblikovanje ter trajnostne rešitve. Podobno podjetje Pirnar razvija visokotehnološka vhodna vrata, ki združujejo les, napredne kompozitne materiale, digitalne sisteme upravljanja in vrhunsko industrijsko oblikovanje, za kar je leta 2026 prejelo mednarodno nagrado German Innovation Award.
j) Gradnja stanovanj in gradbeništvo
Trend naraščanja gradnje stanovanj se v zadnjih dveh letih počasi umirja. V letu 2025 se je v Sloveniji gradilo 13.075 stanovanj, od tega je bilo do konca leta dokončanih 5.087 stanovanj, kar je za 2 % manj kot v preteklem letu. Največ stanovanj je bilo v letu 2025 dokončanih v osrednjeslovenski regiji, vendar z nekaj nižjim odstotkom kot v letu 2024, in sicer 28 %. Z 19 % tudi letos sledi podravska regija. V prvih osmih mesecih leta 2026 je bilo za novogradnjo in spremembo namembnosti stavb izdanih 4.014 gradbenih dovoljenj, kar je 1 % manj kot v enakem obdobju leta 2025.
Poslovanje podjetij v dejavnosti Stavbno mizarstvo in tesarstvo (šifra NACE: C16.230), ki zajema proizvodnjo lesenih montažnih objektov, stavbnega pohištva (okna, vrata, stopnice …), lepljenih nosilcev, tramov in ostrešij, opažev, lesenih skodel, letvic in okraskov iz lesa ter lesenih rolet, je bilo v letu 2025 bolj uspešno kot leto pred tem, saj je neto čisti dobiček v letu 2025 znašal 32.199 milijona EUR kar je 30 % več kot v letu 2024. Visoka rast neto čistega dobička je značilna tudi za dejavnost C16.250 (Proizvodnja lesenih vrat in oken), kjer je čisti dobiček znašal 1.977 milijona EUR, kar predstavlja 670–odstotno rast glede na leto 2024. Prihodki od prodaje v dejavnosti C16 so se v letu 2025 na domačem trgu povečali za 10,2 %, na tujih trgih pa za 7,5 %.
Slovenija je tradicionalno neto izvoznica lesenih oken in vrat. Izvoz lesenih vrat se v zadnjih letih zmanjšuje; v letu 2025 se je zmanjšal za 24 % v primerjavi z letom 2024. Izvoz lesenih oken pa se je po večletnem zmanjševanju v letu 2025 nekoliko povečal, in sicer za 2 % glede na predhodno leto. Zmanjšal se je tudi uvoz obeh skupin proizvodov: uvoz lesenih oken za 2 %, uvoz lesenih vrat pa za 15 %.
19.10.2026 
12.10.2026