13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu

V sredo, 13. februarja 2019, je v Slovenj Gradcu ob lepem vremenu že tradicionalno potekala licitacija vrednejših sortimentov. Tudi letošnja je postregla z rekordi. Hlode je ponudilo kar 566 lastnikov, tokrat prvič tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). Pripeljanih je bilo 3706 hlodov v skupni izmeri 3724 m3. Prav tako je bilo rekordno število kupcev: 39 (18 iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 4 iz Nemčije, 4 iz Italije, 1 iz Madžarske, 2 iz Hrvaške).

Glas o licitaciji v Sloveniji je segel vse do Kitajske, tako je kitajski kupec preko slovenskega podjetja odkupil kar 900 m3, največ hrasta, javorja in jesena. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), je povedal, da so z njim navezali stik tudi Japonci, ki pa so oddajo ponudb letos žal zamudili. Kupec Hans Hahn iz Nemčije, ki je lani dal najvišjo ponudbo, letos z lastnimi ponudbami ni sodeloval, ker mu je proizvodnja žal pogorela. Na licitacijah sicer sodeluje že nekaj stalnih kupcev, vsako leto pa je tudi nekaj novih. Presenetljivo med ponudniki hlodov ne prevladujejo lastniki večjih gozdnih posesti, ampak gre za manjše lastnike. Največ hlodov je pripeljanih z območij Štajerske in Koroške.

Slika 1: Licitacija 2019

Čeprav ni dosegel lanskega rekorda, je bil najvrednejši hlod gorskega javorja, letos od lastnika iz Velikih Lašč, prodan po ceni 15.389 EUR za hlod. Kupil ga je Italijan, ki se ukvarja s proizvodnjo vrhunskega furnirja. Najvišjo ceno po m3 je prav tako dosegel gorski javor, in sicer 9.275 EUR/m3. Kupil ga je isti Italijnski kupec, lastnik hloda pa prihaja iz Preserja. Pri macesnu in gorskem brestu so bile tokrat dosežene rekordne cene, pri ostalih drevesnih vrstah pa nekje v rangu prejšnjih let. Sama dosežena cena je sicer odvisna tako od kakovosti hloda, krojenja kot tudi od trendov na trgu.

Slika 2: Po najvišji ceni prodan macesen

Podatki vseh trinajstih licitacij.

 

Primerjava doseženih najvišjih cen po drevesnih vrstah

 

 

Gorski javorji, ki dosegajo najvišje cene, so običajno rebraši. To so javorji s posebno obliko rasti, imajo namreč kratka valovita vlakna, ki jih lahko jasno prepoznamo, šele ko odstranimo lubje. Tak les je zelo zaželen v proizvodnji glasbil. Točnega vzroka nastanka takšnih rebrastih struktur pri javorju zaenkrat še ne poznamo.

Slika 3: Rebraš z značilnimi valovitimi (rebrastimi) vlakni

Letos je brez ponudb ostalo 285 hlodov. Gre predvsem za hlode povprečne in podpovprečne kakovosti. Organizatorji tovrstnih ne zavrnejo, saj so pomemben pokazatelj razlik, ki vplivajo na razlike v ceni. Obiskovalci si lahko tako na konkretnih primerih ogledajo, kaj kakovostnejše hlode, ki so dosegli višje cene, loči od manj kakovostnih. Neprodane hlode organizatorji sicer ponudijo kupcem v še enem krogu, lahko pa jih lastniki na lastne stroške odpeljejo nazaj domov, kar pa se zgodi zelo redko.

Licitacija v Slovenj Gradcu je največja licitacija v alpskem prostoru, organizirajo jih tudi v Švici, Avstriji, J Nemčiji. Letos se je na njej preprodalo za preko 1.200.000 EUR visoko kakovostne hlodovine. Veliko truda zahteva tudi sama organizacija licitacije. Organizatorji zanjo zaračunajo 14 EUR/m3 za doseženo ceno pod 400 EUR/m3 ter 5 % vrednosti za hlode z doseženo ceno nad 400 EUR/m3. Največ tega denarja se porabi za skladiščno manipulacijo, pripravo prostora, pripravo katalogov, nabavo ploščic, strokovno delo, na koncu za sanacijo prostora ipd.

Licitacija je vse vsako leto bolje obiskana tudi s strani splošne javnosti, ki dan odprtih vrat izkoristi za različne namene. Nekateri se udeležijo zgolj zaradi druženja s prijatelji. Lastniki gozdov si vestno ogledujejo hlodovino in ob pregledovanju kataloga prodanih sortimentov vsaj skušajo razumeti filozofijo dražiteljev. Tako kot v preteklih letih so se tudi letos predstavili številni slovenski proizvajalci gozdarske mehanizacije in trgovci s gozdarsko opremo. S svojimi stojnicami pa sta svoje delo predstavljala tudi Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Dogodek pa je iz leta v leto tudi vse bolj medijsko pokrit, tako so se tudi letos licitacije udeležili številni novinarji.

Slika 4: Organizatorji so bili ves čas zaposleni z izjavami za novinarje

Na dosedanji lokaciji pa je licitacija potekala zadnjič, saj so ta zemljišča predvidena za gradnjo stanovanj. Pogovori o iskanju nove ustrezne površine so se že začeli, ena izmed možnosti je površina pri toplarni v Slovenj Gradcu, ki je v neposredni bližini mesta in načrtovane obvoznice ter zato lokacijsko idealna. Za prihodnost licitacije se torej ni bati, v slovenskih gozdovih je še veliko visokokakovostnega lesa, česar se lastniki, tudi s pomočjo tovrstnih dogodkov, vedno bolj zavedajo.