Raba lesa v energetske namene

Raba lesa v energetske namene

25.03.2018

Lesna biomasa predstavlja pomemben vir energije tako v gospodinjstvih kot tudi v industriji. Gospodinjstva lesna goriva uporabljajo predvsem za potrebe ogrevanja. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) so gospodinjstva v letu 2016 skupno porabila skoraj 1,4 milijona t lesnih goriv.

Ob koncu leta 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli samostojno študijo o rabi lesa v energetske namene v gospodinjstvih v pretekli kurilni sezoni (2016/2017). V analizo smo zajeli 712 gospodinjstev, ki živijo v hišah. Rezultati analiz so pokazali, da se je več kot polovica gospodinjstev ogrevala na lesna goriva (drva, peleti, sekanci in briketi - skupaj 57 %). Od tega se je skoraj polovica gospodinjstev ogrevala na drva (47 %), 21 % na kurilno olje, 12 % na zemeljski plin, 9 % na pelete. Ostala gospodinjstva so uporabljala sekance, brikete, električno energijo, sončno energijo ter nekatere druge vire. Ogrevanje na sekance in brikete je v gospodinjstvih manj pogosto (manj kot 1 %). Povprečno so gospodinjstva, ki so se ogrevala na drva, porabila 12,3 prm drv na gospodinjstvo. Večina gospodinjstev, ki so za ogrevanje uporabljala drva (56 %), so le ta pridobila iz svojega ali sorodnikovega gozda. Kar pomeni, da je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, samooskrbnih. Ostala gospodinjstva so drva kupovala neposredno pri kmetu (29 %), pri trgovcih (8 %) ali pri gozdarskih podjetjih (5 %). Poleg tega, več kot polovica gospodinjstev (67 %), ki se ogrevajo na drva, prihaja iz ruralnega okolja, kar lahko povežemo z visokim deležem samooskrbnih gospodinjstev, ki pridobivajo les iz svojega gozda.

Največjo povprečno porabo drv (prm/gospodinjstvo) smo zabeležili v gorenjski (15,4 prm), pomurski (14,6 prm) in notranjsko-kraški regiji (14,2 prm), kar sovpada z daljšo kurilno sezono v omenjenih regijah. Najnižjo povprečno porabo drv pa v obalno-kraški regiji (8,8 prm/gospodinjstvo), kar je zopet povezano s krajšo kurilno sezono zaradi toplejšega podnebja.

Lesna goriva so lahko pomembna tudi kot sekundarni vir ogrevanja (npr. klima naprava, sobni kamini, sobne peči,…). Po podatkih naše ankete, sekundarni vir ogrevanja uporablja manj kot 30 % gospodinjstev, večji delež je v predelih z milejšo klimo (obalno - kraška regija). Kot sekundarni vir ogrevanja se v gospodinjstvih največkrat uporablja električno energijo (9%), drva (8,8 %) in kurilno olje (6,3 %).

Na rabo posameznih energentov v veliki meri vpliva tudi cena. Cene lesnih goriv so podvržene sezonskim gibanjem in so na začetku kurilne sezone praviloma višje kot ob koncu. Kljub temu pa cene lesnih goriv niso podvržene hitrim in izrazitim nihanjem, kot se to lahko zgodi pri kurilnem olju ali zemeljskem plinu. Cena lesnih goriv je v veliki meri odvisna od kakovosti energenta ter od ponudbe in povpraševanja na trgu, kar pa je neposredno odvisno od posamezne kurilne sezone (dolžina kurilne sezone in temperatura v času trajanja kurilne sezone).
 

Struktura rabe energentov v gospodinjstvih (vir GIS 2017)

Za več informacij se obrnite na avtorico prek emaila ()

Kristina Sever, Gozdarski inštitut Slovenije

Novice

Claas Le Mans 27.04.2026

Claas Le Mans

Letošnjo pomlad so pri podjetju Claas v tovarno traktorjev v francoskem mestu Le Mans povabili okoli 1.300 trgovcev in ključnih kupcev iz okoli 20 držav Evrope. V večtedenskem ciklu so si v skupina...

Več ...
Iranska kriza nenadoma prekinila dobavne verige žaganega lesa 16.04.2026

Iranska kriza nenadoma prekinila dobavne verige žaganega lesa

Dogajanje v Iranu je poleg vseh poznanih gospodarskih nestabilnosti prinesla tudi velike pretrese za evropske izvoznike žaganega lesa na Bližnji vzhod in severno Afriko. Tako se je v nekaj dneh ust...

Več ...
Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2026 13.04.2026

Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2026

V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen gozdarskih storitev za tekoči mesec, tj. marec 2026. Z letošnjim letom sm...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127