Raba lesa v energetske namene

Raba lesa v energetske namene

25.03.2018

Lesna biomasa predstavlja pomemben vir energije tako v gospodinjstvih kot tudi v industriji. Gospodinjstva lesna goriva uporabljajo predvsem za potrebe ogrevanja. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) so gospodinjstva v letu 2016 skupno porabila skoraj 1,4 milijona t lesnih goriv.

Ob koncu leta 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli samostojno študijo o rabi lesa v energetske namene v gospodinjstvih v pretekli kurilni sezoni (2016/2017). V analizo smo zajeli 712 gospodinjstev, ki živijo v hišah. Rezultati analiz so pokazali, da se je več kot polovica gospodinjstev ogrevala na lesna goriva (drva, peleti, sekanci in briketi - skupaj 57 %). Od tega se je skoraj polovica gospodinjstev ogrevala na drva (47 %), 21 % na kurilno olje, 12 % na zemeljski plin, 9 % na pelete. Ostala gospodinjstva so uporabljala sekance, brikete, električno energijo, sončno energijo ter nekatere druge vire. Ogrevanje na sekance in brikete je v gospodinjstvih manj pogosto (manj kot 1 %). Povprečno so gospodinjstva, ki so se ogrevala na drva, porabila 12,3 prm drv na gospodinjstvo. Večina gospodinjstev, ki so za ogrevanje uporabljala drva (56 %), so le ta pridobila iz svojega ali sorodnikovega gozda. Kar pomeni, da je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, samooskrbnih. Ostala gospodinjstva so drva kupovala neposredno pri kmetu (29 %), pri trgovcih (8 %) ali pri gozdarskih podjetjih (5 %). Poleg tega, več kot polovica gospodinjstev (67 %), ki se ogrevajo na drva, prihaja iz ruralnega okolja, kar lahko povežemo z visokim deležem samooskrbnih gospodinjstev, ki pridobivajo les iz svojega gozda.

Največjo povprečno porabo drv (prm/gospodinjstvo) smo zabeležili v gorenjski (15,4 prm), pomurski (14,6 prm) in notranjsko-kraški regiji (14,2 prm), kar sovpada z daljšo kurilno sezono v omenjenih regijah. Najnižjo povprečno porabo drv pa v obalno-kraški regiji (8,8 prm/gospodinjstvo), kar je zopet povezano s krajšo kurilno sezono zaradi toplejšega podnebja.

Lesna goriva so lahko pomembna tudi kot sekundarni vir ogrevanja (npr. klima naprava, sobni kamini, sobne peči,…). Po podatkih naše ankete, sekundarni vir ogrevanja uporablja manj kot 30 % gospodinjstev, večji delež je v predelih z milejšo klimo (obalno - kraška regija). Kot sekundarni vir ogrevanja se v gospodinjstvih največkrat uporablja električno energijo (9%), drva (8,8 %) in kurilno olje (6,3 %).

Na rabo posameznih energentov v veliki meri vpliva tudi cena. Cene lesnih goriv so podvržene sezonskim gibanjem in so na začetku kurilne sezone praviloma višje kot ob koncu. Kljub temu pa cene lesnih goriv niso podvržene hitrim in izrazitim nihanjem, kot se to lahko zgodi pri kurilnem olju ali zemeljskem plinu. Cena lesnih goriv je v veliki meri odvisna od kakovosti energenta ter od ponudbe in povpraševanja na trgu, kar pa je neposredno odvisno od posamezne kurilne sezone (dolžina kurilne sezone in temperatura v času trajanja kurilne sezone).
 

Struktura rabe energentov v gospodinjstvih (vir GIS 2017)

Za več informacij se obrnite na avtorico prek emaila ()

Kristina Sever, Gozdarski inštitut Slovenije

Novice

Za več varnosti na kmetijah: NeVarno s traktorjem 2026 10.08.2026

Za več varnosti na kmetijah: NeVarno s traktorjem 2026

Po dveh letih in skupaj petič so na slovenski podeželski mladini ponovno združili finančne moči Zavarovalnice Triglav in profesionalno organizacijsko ponudbo AMZS ter na poligonu varne vožnje na Vr...

Več ...
Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja 2026 03.08.2026

Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja 2026

Konec maja smo se udeležili Bogatajevih dni zaščite in reševanja, ki so se odvijali v Novi Gorici. To je največja prireditev na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloven...

Več ...
Primerjava traktorjev New Holland 75 KM: T4.75 ali T4.75S 27.07.2026

Primerjava traktorjev New Holland 75 KM: T4.75 ali T4.75S

New Holland že kar nekaj let v območju moči med 55 in 75 KM nudi dve seriji standardnih traktorjev, serijo T4 in serijo T4S. Če malo pobrskamo po gradivih proizvajalca in po objavah ob predstavitvi...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127