Cene žagarskih proizvodov v Sloveniji v FEBRUARJU in MAJU 2021

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem marcu in maju izvedli prvi dve spremljanji prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. V tokratni novici prikazujemo rezultate iz obeh anket, kjer navajamo cene posameznih proizvodov za meseca FEBRUAR in MAJ 2021.

Vprašalnik o cenah žagarskih proizvodov je bil posredovan na 60 elektronskih naslovov, ki smo jih pridobili v okviru predhodne raziskave žagarskih obratov v Sloveniji. Na anketo v marcu se je odzvalo 22 podjetij (37 %), ki se ukvarjajo s proizvodnjo žaganega lesa iglavcev, na anketo v maju pa se je odzvalo 18 podjetij (30 %). V obeh anketah prevladujejo podjetja, katerih prodajne cene žagarskih proizvodov iglavcev veljajo regionalno (slika 1).

Največ sodelujočih podjetij (68 % v februarju in 50 % v maju) povprečno letno proizvede do 5.000 m³ žaganega lesa iglavcev. V majski anketi z 22 % sledijo podjetja, ki povprečno letno proizvedejo od 5.000 do 10.000 m³ žaganega lesa iglavcev.

Cene žagarskih proizvodov je v februarju posredovalo 86 % sodelujočih podjetij, v maju pa 72 %. Sodelujoči žagarski obrati so največkrat poročali cene konstrukcijskega lesa smreke, sledijo podatki o cenah nekonstrukcijskega (robljenega) lesa smreke ter jelke. V nadaljevanju prikazujemo cene za žagarske proizvode, za katere smo pridobili podatke od vsaj petih anketirancev (preglednica 1).

 

Rezultati ankete kažejo, da so se v maju 2021 cene konstrukcijskega žaganega lesa smreke zvišale v primerjavi s februarjem letošnjega leta (slika 2). Srednja vrednost zbranih cen proizvodov smrekovega konstrukcijskega lesa je bila v februarju najnižja pri proizvodu nesušene deske debeline 24 mm in 38 mm (160 EUR/m³), najvišja pa pri sušenem konstrukcijskem lesu tipa C24/S10 (215 EUR/m³). V maju 2021 so se cene proizvodov smrekovega konstrukcijskega lesa zvišale med 10–40 %, najmanj pri nesušenih tramovih, najbolj pa pri sušenem konstrukcijskem lesu tipa C24/S10, katerega srednja vrednost zbranih cen je v maju znašala 300 EUR/m³.

Kot pri konstrukcijskem žaganem lesu so se cene v maju v primerjavi s februarjem zvišale tudi pri nekonstrukcijskem robljenem žaganem lesu tako pri smreki kot pri jelki (preglednica 1 in slika 3). V maju se je srednja vrednost zbranih cen v primerjavi s februarjem v primeru smrekovega lesa najbolj zvišala pri nesušenih deskah dimenzij 20–28 mm tipa I–II in sicer kar za 70 %. Ta proizvod je v februarju 2021 imel najnižjo srednjo vrednost med v anketi nanizanimi proizvodi nekostrukcijskega robljenega žaganega smrekovega lesa, v maju pa ima ta proizvod najvišjo srednjo vrednost zbranih cen za ta proizvod. Pri jelki so si srednje vrednosti cen med posameznimi proizvodi bolj podobne med seboj, cene so se tako kot pri smreki v maju najbolj zvišale pri nesušenih deskah dimenzij 20–28 mm tipa I–II (+40 %) v primerjavi s februarjem 2021.

Srednje vrednosti zbranih cen za posamezne proizvode nekonstrukcijskega nerobljenega žaganega lesa smreke so se v maju zvišale za 10 % v primerjavi s februarskimi cenami teh proizvodov.

Cene ostalih proizvodov (npr. lamele, embalažni les, opaži, palete) nam je v obeh anketah posredovalo premajhno število poročevalskih enot, zato rezultatov tokrat ne prikazujemo.

Cene žagarskih ostankov nam je pri prvem zbiranju posredovalo 13 sodelujočih podjetij, pri drugem pa 11. Srednja vrednost zbranih cen za krajnike ali žamanje je v februarju znašala 20 EUR/prm, v maju pa se je cena znižala na 12 EUR/prm (-40 %). Srednja vrednost zbranih cen za žagovino pa je v letošnjem februarju znašala 12 EUR/t, medtem ko v maju ta vrednost ostaja podobna in sicer 11,5 EUR/t (slika 4).

S sušenjem žaganega lesa se je pri prvem zbiranju cen ukvarjalo 11 podjetij sodelujočih v anketi, medtem ko so pri drugem zbiranju le 4 podjetja podala to informacijo. Cena sušenja med anketiranimi podjetji se giba med 20 EUR/m³ in 220 EUR/m³ (srednja vrednost je v februarju znašala 31,5 EUR/m³, v maju pa 30 EUR/m³) in za takšen razpon cen je verjetno razlog v različnem časovnem trajanju procesa sušenja.

Vpliv koronavirusa na poslovanje žagarskih obratov v februarju in maju 2021

Razmere zaradi epidemije COVID-19 so na proizvodnjo žaganega lesa v februarju 2021 vplivale pri 44 % sodelujočih, pri ostalih 56 % pa vpliva ni bilo. 34 % sodelujočih je poročalo, da se je proizvodnja v februarju 2021 zmanjšala za do 15 % v primerjavi s februarjem 2020, ostala podjetja poročajo o več kot o 15 ali 20 % zmanjšanju proizvodnje. V maju le še 27 % podjetij poroča o vplivu epidemije na proizvodnjo žaganega lesa, o deležih zmanjšanja ali povečanja proizvodnje pa zaradi premajhnega števila poročevalskih enot tokrat ne moremo prikazati.

Na prodajo žaganega lesa so razmere zaradi epidemije COVID-19 v februarju vplivale pri 37 % sodelujočih podjetij. Pri teh s 67 % prevladuje zmanjšana prodaja v obsegu od 15 do 20 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. V majski anketi pa 36 % podjetij poroča o vplivu epidemije na prodajo žaganega lesa, o deležih zmanjšanja ali povečanja prodaje pa zaradi premajhnega števila poročevalskih enot tokrat ne moremo prikazati.

V letošnjem februarju je pri 44 % sodelujočih podjetij epidemija COVID-19 vplivala na prodajne cene žaganega lesa iglavcev in sicer je večina poročala o do 5 % in nad 10 % dvigu cen glede na prodajne cene teh proizvodov v februarju 2020. V maju 2021 je delež podjetij na katerih prodajne cene žaganega lesa iglavcev je epidemija vplivala podoben (45 %) kot v februarju. Pri večini teh podjetij so se prodajne cene povišale in sicer v razredih do 5 % ter nad 10 %, v povprečju pa za 25 %.

ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so sodelovala z nami in nam posredovala podatke.