Na kmetijskih gospodarstvih se prodaja gozdnih lesnih sortimentov zmanjšuje, povečuje se poraba lesa za lastne potrebe

24.11.2021

Namen vzorčnega raziskovanja Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih, ki ga v večletnem (triletnem) obdobju izvaja Statistični urad RS (SURS), je spremljanje stanja gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji in zagotovitev nekaterih podatkov za izračune v sistemu gozdnih računov ter vrednotenje okoljskega pomena gozdov in gozdnih virov.

Namen vzorčnega raziskovanja Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih, ki ga v večletnem (triletnem) obdobju izvaja Statistični urad RS (SURS), je spremljanje stanja gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji in zagotovitev nekaterih podatkov za izračune v sistemu gozdnih računov ter vrednotenje okoljskega pomena gozdov in gozdnih virov.

V raziskovanje je vključen vzorec kmetijskih gospodarstev na ozemlju Republike Slovenije, ki izvajajo kmetijsko proizvodnjo nad določenim pragom in posedujejo gozd.

Eden od pomembnih (uporabnih) rezultatov raziskave je količina posekanega lesa na kmetijskih gospodarstvih in namen porabe gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS). In analize teh podatkov dobo prikazane v tokratnem prispevku.

Samostojno raziskovanje Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih (in ne v okviru drugih raziskovanj kot npr. Popis kmetijskih gospodarstev in Gozdarstvo na družinskih kmetijah) je bilo izvedeno leta 2017 in 2021, kjer so se zbirali podatki za leto nazaj.

Rezultati raziskave za leto 2016 in 2020

Posek lesa na kmetijskih gospodarstvih je v letu 2016 znašal 1,85 milijonov m3, v letu 2020 pa 1,24 milijonov m3. Od tega so v letu 2016 prevladovali iglavci, v letu 2020 pa listavci (slika 1).

Ker je bil vzorec sodelujočih kmetijskih gospodarstev v obeh raziskavah različen, prikazujemo še povprečen posek na kmetijsko gospodarstvo, ki je  v letu 2016 znašal 45 m3, v letu 2020 pa 38 m3.

Po strukturi poseka glede na namen porabe GLS pri iglavcih v obeh letih prevladuje skupina hlodi za žago in furnir (slika 2). Delež hlodovine v skupnem poseku iglavcev se je v lanskem letu povišal (+11 %) glede na leto 2016, znižal (-13 %) pa se je delež poseka industrijskega lesa slabše kakovosti (tj. les za celulozo in plošče ter drug tehnični les). Pri listavcih izrazito prevladuje posek lesa za kurjavo (v obeh letih nad 83 %), delež med posameznimi skupinami GLS pa se med letoma 2016 in 2020 ni bistveno spremenil.

V letu 2016 je bilo na trgu prodanih 62 % GLS glede na skupni posek, ostali delež predstavlja poraba lesa za domače potrebe. V letu 2020 pa je delež prodaje nekoliko nižji in znaša 51 %. Torej v lanskem letu so kmetijska gospodarstva (kjer prevladujejo družinske kmetije) skoraj polovico posekanega lesa uporabila za lastne potrebe. V nadaljevanju, delež prodaje GLS prikazujemo le za tiste skupine, ki v strukturi poseka iglavcev in listavcev predstavljajo večji delež (slika 3). Glede na rezultate raziskave lahko ugotovimo, da več kot 90 % hlodovine iglavcev iz zasebnih gozdov vstopa na trg. Pri celuloznem lesu pa je ta delež še višji in znaša 100 %. Pri GLS listavcev je bil delež hlodovine, ki vstopa na trg v letu 2016 nižji od iglavcev, v lanskem letu pa se je zvišal kar za 15 % in je znašal 97 %. Pričakovano, se les za kurjavo posekan v zasebnih gozdovih večinoma uporablja za lastne potrebe (npr. za ogrevanje gospodinjstev), na trg pa vstopa slaba petina tega lesa.

Zaključki

Pri interpretaciji podatkov zbranih z raziskavo Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih  je potrebna previdnost, kajti v raziskovanje niso vključena vsa kmetijska gospodarstva v državi, poleg tega so določeni podatki (npr. za posamezne skupine GLS) zaradi premajhnega števila poročevalskih enot manj zanesljivi, lahko tudi pomanjkljivi in posledično statistično urejeni. Dodatno, pri količinah poseka in prodaje GLS iz vprašalnika in metodološkega pojasnila dotične raziskave ni jasno razvidno ali so količine poročane v bruto m3 ali neto m3 ali celo mešanica obojega. Kljub temu pa so z upoštevanjem zgoraj navedenega podatki lahko koristni in uporabni ter dodajajo vrednost razpoložljivi statistiki podatkov, vezanih na proizvodnjo in prodajo lesa iz zasebnih gozdov.

V prispevku prikazani rezultati prikazujejo oceno stanja poseka lesa po namenu rabe le tega v zasebnih gozdovih v letu 2016, ko je bil čas ekstremnih razmer, ki so jih v gozdovih pozročile ujme ter v letu 2020, ko sanitarni posek ni bil izrazito visok, je pa na gozdarstvo nasploh vplivala epidemija COVID-19 in ukrepi za njeno zajezitev.

 

Obširnejše analize podatkov iz raziskave Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih za leto 2016 so predstavljene tudi v enem od »Kazalnikov gospodarjenja z gozdovi«, katere smo kot rezultat nacionalnega projekta “Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev (V4-1812)” pripravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko. Kazalnik je dostopen na spletnem portalu InfoGOZD (WCM):  

https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki/2021090721434511/gospodarjenje-na-kmetijskih-gospodarstvih/

Podatki za leto 2020 pa bodo v kazalniku dodani v kratkem.

uni.dipl.ing.gozd. Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

28.11.2021

Novost pri vzdrževanju tračnih žagnih listov

Pravilno pripravljeni in vzdrževani tračni žagni listi imajo pomemben vpliv na kakovost žaganega lesa listavcev in storilnost tračnega žagalnega stroja.

Več ...
26.11.2021

Evropski teden gozdov: izsledki našega dela

Za Evropski teden gozdov, ki poteka v tem tednu, smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko, pripravili strnjen pregled našega dela in bralcem podajamo ne...

Več ...
24.11.2021

Na kmetijskih gospodarstvih se prodaja gozdnih lesnih sortimentov zmanjšuje, povečuje se poraba lesa za lastne potrebe

Namen vzorčnega raziskovanja Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih, ki ga v večletnem (triletnem) obdobju izvaja Statistični urad RS (SURS), je spremljanje stanja gozdarske dejavnosti na kmetijski...

Več ...
  • © 2020 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127