Gospodarjenje na kmetijskih gospodarstvih

Kazalnik povzema podatke o gospodarjenju z gozdom na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji in primerjalno v državah EU.

Podatke sistematično zbira SURS v okviru »Popisa kmetijskih gospodarstev«, katerega izvaja vsakih 10 let, in vzorčnega raziskovanja »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«, ki je izvedeno vsakih 4 let.

Kmetijsko gospodarstvo (KMG) je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano v eni izmed naslednjih oblik:

• pravna oseba,

• samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik),
• fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in je vpisana v Centralni register prebivalstva,
• kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,
• agrarna skupnost,
• pašna skupnost;

Nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva je pravna oseba, fizična oseba, agrarna skupnost ali pašna skupnost, ki je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ima pravico za kmetijsko gospodarstvo vlagati vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike in je dolžna posredovati podatke v evidence z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

Delovno silo na kmetijskem gospodarstvu sestavljajo: osebe, redno zaposlene na kmetijskih gospodarstvih (bodisi v podjetjih bodisi na družinskih kmetijah), družinski člani družinskih kmetij (ki karkoli delajo v kmetijstvu ali pridobitnih dejavnostih, ki izhajajo iz kmetije) ter najeta delovna sila (bodisi v obliki strojnih storitev bodisi v obliki sezonskega ali priložnostnega dela).

Polnovredna delovna moč (PDM). Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo v kmetijski dejavnosti, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile.

 Cilj gospodarjenja z gozdom na kmetijskih gospodarstvih je:

1. Povečanje gozdne posesti, kar se izraža tudi v povprečni gozdni posesti, ki je v lasti posameznega gospodarstva
2. Večanje poseka in deleža poseka namenjenega prodaji
3. Večanje deleža najetega dela

Z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki temeljijo na lesu in drugih dobrinah gozda, ter dejavnosti, povezanih z gozdom (npr. čebelarstvo, turizem), ustvariti možnost dodatnih zaposlitev in dodatnega dohodka na kmetijah.

V letu 2016 je delež kmetijskih in gozdnih površin na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji znašal 45 % glede na skupno površino zemljišč v državi, kar nas uvršča v drugo polovico seznama držav članic EU. Od tega 19 % predstavljajo gozdna zemljišča, kar pa nas uvršča za Avstrijo in Slovaško na tretje mesto seznama držav članic EU. Povprečna velikost gozdne posesti na kmetijskih gospodarstvih po podatkih SURS znaša 5,5 ha. Kmetijska gospodarstva so imela v letu 2016 po podatkih SURS v lasti 387.868 ha, kar predstavlja 43 % takratne površine zasebnih gozdov v Sloveniji.

Posek lesa na kmetijskih gospodarstvih je v letu 2016 znašal 1,85 milijonov m³, v letu 2020 pa 1,24 milijonov m³. Od tega so v letu 2016 prevladovali iglavci, v letu 2020 pa listavci. Ker je bil vzorec sodelujočih kmetijskih gospodarstev v obeh raziskavah različen, prikazujemo še povprečen posek na kmetijsko gospodarstvo, ki je  v letu 2016 znašal 45 m³, v letu 2020 pa 38 m³. Po strukturi poseka glede na namen porabe gozdnih lesnih sortimentov (GLS) pri iglavcih v obeh letih prevladuje skupina hlodi za žago in furnir. Delež hlodovine v skupnem poseku iglavcev se je v letu 2020 povišal (+11 %) glede na leto 2016, znižal (-13 %) pa se je delež poseka industrijskega lesa slabše kakovosti (tj. les za celulozo in plošče ter drug tehnični les). Pri listavcih izrazito prevladuje posek lesa za kurjavo (v obeh letih nad 83 %), delež med posameznimi skupinami GLS pa se med letoma 2016 in 2020 ni bistveno spremenil.

V letu 2016 je bilo na trgu prodanih 62 % GLS glede na skupni posek, ostali delež predstavlja poraba lesa za domače potrebe. V letu 2020 pa je delež prodaje nekoliko nižji in znaša 51 %. Torej v lanskem letu so kmetijska gospodarstva (kjer prevladujejo družinske kmetije) skoraj polovico posekanega lesa uporabila za lastne potrebe. Glede na rezultate raziskave lahko ugotovimo, da več kot 90 % hlodovine iglavcev iz zasebnih gozdov vstopa na trg. Pri celuloznem lesu pa je ta delež še višji in znaša 100 %. Pri GLS listavcev je bil delež hlodovine, ki vstopa na trg v letu 2016 nižji od iglavcev, v lanskem letu pa se je zvišal kar za 15 % in je znašal 97 %. Pričakovano, se les za kurjavo posekan v zasebnih gozdovih večinoma uporablja za lastne potrebe (npr. za ogrevanje gospodinjstev), na trg pa vstopa slaba petina tega lesa.

Kmetijska gospodarstva so v letu 2020 93 % vseh aktivnosti v gozdu opravila sama, 3 % v okviru medsosedske pomoči in 5 % z najeto delovno silo. V letu 2020 so v različna dela povezana z gozdom vložili 7,3 milijonov delovnih ur, kar predstavlja 4.058 PDM (polne delovne moči). Polovica vloženih delovnih ur (2.007 PDM) je namenjena za sečnjo in spravilo.

V letu 2016 je imelo več kot 9.800 kmetijskih gospodarstev registrirano dopolnilno dejavnost “Gozdarstvo” (16 % vseh kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozd). Število kmetijskih gospodarstev s to registrirano dejavnostjo se je med leti 2010 in 2016 povečalo za 8 %. V istem obdobju se je število kmetijskih gospodarstev, ki so imeli registrirano dejavnost “Predelava lesa” zmanjšalo za 41 % (v letu 2016 je imelo registrirano predelavo lesa le 415 kmetijskih gospodarstev). Prav tako se je v tem obdobju zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev, ki so imele registrirano dopolnilno dejavnost “storitve v gozdarstvu” in sicer za 24 %.

1.1.1      Cilj so povzeti po: -

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2010 in vzorčna raziskovanja “Struktura kmetijskih gospodarstev 2003, 2005 in 2007, 2013, 2016, 2020 ki jih izvaja SURS v okviru svojega letnega programa statističnih raziskav.

Vzorčno raziskovanje »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih« 2016 in 2020, ki jih izvaja SURS v okviru svojega letnega programa statističnih raziskav.

1.1.4      Skrbnik podatkov: 

Statistični urad RS

Zavod za gozdove Slovenije (podatki o gozdovih v Sloveniji)

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

13.12.2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

 Podatki so posodobljeni na vsaka štiri leta, ko so na voljo končni podatki o raziskavi »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Podatki o gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih se zbirajo v večletnem (triletnem) vzorčnem raziskovanju »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«. Enote opazovanja so kmetijska gospodarstva na ozemlju Republike Slovenije, ki izvajajo kmetijsko proizvodnjo nad določenim pragom in imajo gozd. Vzorčni okvir za izbor enot opazovanja je Statistični register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi Statistični urad RS. V vzorec je izbranih 4.000 enot oz. 7 % enot vzorčnega okvirja. Pri določitvi vzorčnega okvirja so upoštevana naslednja merila:

- kmetijska gospodarstva, ki imajo tudi gozd;

- kmetijska gospodarstva, ki izvajajo kmetijsko proizvodnjo nad določenim pragom;

- aktivna kmetijska gospodarstva.

Podatke uredi SURS s kombinacijo sistematskih popravkov in postopkov vstavljanja podatkov. Pri vstavljanju podatkov so uporabili metodo logičnega vstavljanja, metodo povprečne vrednosti, metodo notranjega darovalca, metodo zgodovinskih vrednosti.

Z uteževanjem SURS izboljšuje reprezentativnost podatkov, zbranih v raziskovanju, tako da so uteženi podatki čim bolj nepristranska ocena opazovane populacije v določeni časovni točki. Postopek uteževanja je bil določen glede na vzorčni načrt, neodgovor enote ter glede na razpoložljive pomožne populacijske spremenljivke, ki smo jih uporabili za kalibracijo. Končna utež enote je tako produkt uteži zaradi verjetnosti izbora enot, uteži zaradi neodgovora ter kalibracijskega faktorja.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:
• Podatki o gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih so se do leta 2017 (ko so se zbrali podatki za leto 2016) zbirali v okviru strukturnih raziskovanj Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in 2010 ter v vzorčnih raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev v letih 2003, 2005, 2007, 2013. V letu 2017 je bilo raziskovanje prvič izvedeno samostojno, naslednja raziskava je sledila v letu 2021 (ko so se zbirali podatki za leto 2020). Zaradi tega vsi podatki o gospodarjenju na kmetijskih gospodarstvih niso med seboj primerljivi. Kljub temu pa lahko ugotavljamo trende pri gospodarjenju z gozdovi na kmetijskih gospodarstvih. Težje je slediti dejavnostim, ki so manj pogoste na kmetijskih gospodarstvih (npr. prodaja nekaterih sortimentov listavcev, ali izvajanje nekaterih, manj pogostih dejavnosti kot so: prevoz lesa, gojenje in varstvo gozda, izdelava lesnih sekancev,... .
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):
• podatki so relevantni in edini omogočajo nekoliko bolj podroben vpogled v gospodarjenje z gozdovi na kmetijskih gospodarstvih.
• Podatki so zanesljivi. Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):
• Projekcije v kazalnik niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. reference

Krajnc, A., 2021. Struktura kmetijskih gospodarstev. Popis kmetijskih gospodarstev. Metodološka pojasnila. Statistični urad RS. Ljubljana. 16 str.

Seznam vprašanj za statistično raziskovanje gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih za leto 2016. Statistični urad RS. Ljubljana. 9 str.

SURS, 2021a. Metodološko pojasnilo »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«, 6 str.

SURS, 2021b. Standardno poročilo o kakovosti za raziskovanje »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«, 17 str.

SURS, 2021c.  Podatkovna baza »Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva«, SiSTAT https://pxweb.stat.si/sistat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo, obiskano: 6.07.2021

SURS, 2021d. Podatkovna baza »Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih«, SiSTAT https://pxweb.stat.si/sistat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo, obiskano: 6.07.2021

Ščap, Š. 2021. Na kmetijskih gospodarstvih se prodaja gozdnih lesnih sortimentov zmanjšuje, povečuje se poraba lesa za lastne potrebe. 

https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021113014241015/1/na-kmetijskih-gospodarstvih-se-prodaja-gozdnih-lesnih-sortimentov-zmanjsuje,-povecuje-se-poraba-lesa-za-lastne-potrebe/, obiskano: 1.12.2021

Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2016. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana, 123 str.