Metodologija spremljanja tokov okroglega lesa

Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik (Ščap in Krajnc, 2021).

Proizvodnja okroglega lesa je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi (Piškur, 2010). Struktura in količine proizvodnje okroglega lesa se vodijo oziroma izračunavajo po namenu rabe in sicer za štiri skupine: (1) hlodi za žago in furnir, (2) les za celulozo in plošče, (3) drug okrogel industrijski les ter (4) les za kurjavo. Za namene mednarodnega poročanja se struktura proizvodnje okroglega lesa izračunava v dveh prikazih: ena je s pomočjo pretvorbenih faktorjev izdelana na enotni in mednarodno primerljivi osnovi prek tržnega volumna okroglega lesa brez skorje in brez nadmer; druga pa je izvedena iz druge in podaja količine s skorjo in v pravih dolžinah. Za nacionalne potrebe se struktura proizvodnje okroglega lesa vodi v enoti »slovenski neto«, kar pomeni, da ni jasnih opredelitev, kaj so navedeni kubični metri. Nekatere količine okroglega lesa se namreč vodijo in poročajo s skorjo, nekatere pa brez nje. Izračune strukture proizvodnje okroglega lesa po posameznih lastništvih gozdov (državni in drugi gozdovi) opravlja Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in sicer v okviru nalog Javne gozdarske službe (JGS), financirane s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini (Piškur, 2010). Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Carinski urad RS (CURS) (Krajnc in Piškur, 2006). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami (SURS, 2019). V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Na tak način se zajame 97 % vrednostnega prometa znotraj EU. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi Finančna uprava RS (FURS) (SURS, 2019). SURS količino izvoženega in uvoženega okroglega lesa vodi v neto masi po šifrah Kombinirane nomenklature (KN).

Poraba okroglega lesa med leti niha in je odvisna od obsega letne proizvodnje ter zunanjetrgovinske bilance lesa (Ščap in Krajnc, 2021). Na GIS dejansko porabo industrijskega okroglega lesa spremljamo prek podjetij v industriji žaganega lesa in furnirja, lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij. Porabo lesa za energetske namene prek statističnih raziskav vodi SURS in sicer tako v industriji kot pri gospodinjstvih. Pri tem natačnost podatkov odraža več značilnosti posameznih metodologij raziskav, kot so na primer: (1) zajem podatkov, (2) natančnost poročanja poročevalskih enot, (3) statistično urejanje podatkov. Poraba okroglega lesa se lahko izračuna tudi bilančno in sicer z enačbo: poraba = proizvodnja + uvoz – izvoz. Pri tem je potrebna previdnost, saj del izvoženega blaga lahko izvira iz uvoza (t.i. ponovni izvoz ali »re-export«.

Več o značilnostih tokov okroglega lesa je dostopno tudi na spletnem portalu WoodChainManager/InfoGozd in sicer na:

https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki//2021090721292844/tokovi-okroglega-lesa/

 

Reference:

KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.

PIŠKUR, Mitja. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.

SURS (Statistični urad RS). 2019. Metodološko pojasnilo Izvoz in uvoz blaga. Statistični urad RS, 9 s.

ŠČAP, Špela, KRAJNC Nike. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, letn. 79, št. 7/8, 251–258.