Tokovi okroglega lesa

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

V letu 2022 je obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (GLS) znašal 4,19 milijona m3, kar je 10 % več kot leta 2021 in je bil podoben kot leta 2020. Eden izmed glavnih razlogov za povečanje proizvodnje GLS v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 je večji obseg sanitarnega poseka predvsem zaradi gradacije podlubnikov (+ 116 % poseka dreves zaradi žuželk v 2022 v primerjavi z 2021). Proizvodnja GLS listavcev se je v letu 2022 povečala za 5 % v primerjavi z letom 2021 in je znašala 2,01 milijona m3. Proizvodnja GLS iglavcev se je prav tako povečala in sicer za 14 % in je znašala 2,18 milijona m3. Največji delež v strukturi proizvodnje GLS iglavcev je s 77 % imela skupina hlodi za žago in furnir, medtem ko je pri listavcih največji delež (51 %) v strukturi zavzemal les za kurjavo. Eden od virov za izračun strukture proizvodnje GLS so tudi podatki Zavoda za gozdove Slovenije; za leto 2022 smo upoštevali posek po izdanih in prevzetih odločbah v višini 4.570.977 bruto m3.

Izvoz okroglega lesa je v letu 2022 znašal 1,39 milijonov m3 (+3 % v primerjavi z letom 2021). V strukturi izvoza okroglega lesa je v lanskem letu s 618.000 m3 prevladovala kategorija okrogli industrijski les listavcev, od tega s 63 % prevladuje bukov les vseh dimenzij. Uvoz okroglega lesa v Slovenijo v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2020 in 2021 nekoliko znižal in je znašal 0,78 milijona m3 (-12 % v primerjavi z letom 2021). V strukturi uvoza je z 0,268 milijona m3 prevladovala skupina les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les iglavcev. Zunanjetrgovinski presežek okroglega lesa je znašal 0,61 milijona m3, od tega je bilo 0,50 milijona m3 zunanjetrgovinskega presežka pri GLS listavcev namenjenih za industrijsko predelavo.

Poraba GLS iglavcev in listavcev narašča; v letu 2022 je znašala 3,58 milijona m3 (+7 % v primerjavi z letom 2021), pri čemer se je prav tako povečala poraba slovenskega lesa v primerjavi z 2020 in 2021 in je le ta predstavljala 78 % skupne porabe. Poraba okroglega lesa v industriji je v letu 2022 znašala 2,40 milijona m3, kar je 6 % več v primerjavi z letom 2021. Največ okroglega lesa so v letu 2022 predelala podjetja v industriji žaganega lesa in furnirja (1,9 milijona m3), od tega je s 85 % prevladovala predelava iglavcev.

Definicija

Kazalnik  prikazuje proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, zunanjo trgovino ter porabo le-teh. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2022.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami , ki so povzete po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehnični) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnejša delitev s prevodom definicij je naslednja:

  • Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako drugače pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les pridobljen iz sečenj, npr. količine posekane v gozdovih in količine dreves izven gozda, vključno naravne izgube, izgube pri sečnji in spravilu v določenem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vključuje ves les ki je bil pridobljen z ali brez skorje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vključuje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehnični) okrogli les.
  • Les za kurjavo (vključuje tudi les za oglje) je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene kot so kuhanje, ogrevanje, proizvodnja toplote in/ali proizvodnja energije. Vključuje les pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (če so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (n.pr. v kopah ali mobilnih pečeh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo teže 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izražen v m3). Les za kurjavo zajema tudi lesne sekance, ki se uporabljajo kot gorivo, če so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja.
  • Okrogli industrijski les zajema ves okrogel les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine in sicer:
  • Hlodi za žago in furnir so okrogli les, ki bo razžagan (ali skobljan) po dolžini, namenjen za izdelavo žaganega lesa ali železniških pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (običajno z luščenjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to ali je oz. ni grobo prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel, in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada okrogli les za proizvodnjo žaganih ali skobljanih tramov in ''embalažni'' les, če bo razžagan.
  • Les za celulozo in plošče je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plošč ali vlaknenih plošč. Zajema okrogel les (z ali brez skorje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno iz okroglega lesa. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada tudi brusni les.
  • Drug okrogli industrijski les je okrogel les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za žago, hlode za furnir in/ali les za celulozo in plošče. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo ter druge namene. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spadajo tudi druge oblike lesa drobnejših sortimentov, ki ne spadajo v zgornji kategoriji.

Grafi z virom podatkov

 Slika 1: Tokovi okroglega lesa v Sloveniji (podatki so prikazani v neto kubičnih metrih brez skorje)
 Slika 2: Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji (Vir: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Statistični urad RS (SURS))
 Slika 3: Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji (Vir: Statistični urad RS (SURS))
 Slika 4: Zunanjetrgovinska bilanca (izvoz-uvoz) posameznih kategorij gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji (Vir: Statistični urad RS (SURS), preračuni Gozdarski inštitut Slovenije (GIS))

Cilji

  • Povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč. Z nego gozdov in pravočasnim obnavljanjem gozdnih sestojev povečati kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
  • Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Les in izdelki iz lesa naj postanejo vodilni material.
  • Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov; pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
  • Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in lesa slabše kakovosti oziroma lesnih ostankov kot energenta.

Komentar

Obseg proizvodnje GLS je bil v letu 2022 4,19 milijona neto kubičnih metrov kar je 10 % več kot leta 2021 in je bil podoben kot leta 2020. Od tega proizvodnja iglavcev predstavlja 52 %. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev se je v letu 2022 malenkost zmanjšal delež hlodov za žago in furnir, a še vedno predstavlja 77 %. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev pa se zmanjšuje delež lesa za celulozo in plošče, ki je v obdobju 2016–2020 v povprečju znašal 18 %, v letu 2022 pa 13 %, kar je najmanj po letu 2012. Tudi pri listavcih se povečuje delež hlodov za žago in furnir v skupni proizvodnji listavcev in sicer je le ta v letu 2022 znašal 25 %, kar je največ po letu 2007. Obseg proizvodnje lesa za celulozo in plošče listavcev v 2021 in 2022 predstavlja podoben delež v skupni proizvodnji listavcev, v letu 2022 je znašal 22 %. Največji delež proizvodnje GLS listavcev predstavlja les za kurjavo in sicer v letu 2022 znaša 51 %. Glede na lastništvo gozdov, z 73 % prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov in gozdov v lasti lokalnih skupnosti, ki je v letu 2022 znašala 3,04 milijona m3.

Izvoz okroglega lesa je bil v letu 2022 po obsegu podoben letu 2021 in je znašal 1,388 milijona m3, kar je 3 % več v primerjavi z letom 2021. Pri tem se je najbolj povečal izvoz kategorije les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les iglavcev in sicer za 17 %. V strukturi izvoza okroglega lesa je v letu 2022 z 618.000 m3 prevladovala kategorija okrogli industrijski les listavcev, od tega z 63 % prevladuje bukov les vseh dimenzij. Izvoz te skupine okroglega lesa je v letu 2022 primerljiv z letom 2021. Po količini z 283.000 m3 sledi izvoz hlodovine iglavcev (-1 % v primerjavi z 2021), kar je najmanj po letu 2010. Izvoz lesa za celulozo in plošče in drugega tehničnega lesa iglavcev je v lanskem letu znašal 278.000 m3 in je za 150.000 m3 večji kot v povprečju obdobja 2009–2013, ko ni bilo obsežnih sanitarnih sečenj zaradi ujm ali gradacije podlubnikov. Izvoz lesa za kurjavo je od leta 2019 precej stabilen in je lani znašal 209.000 m3 (+4 % v primerjavi z 2021). V letu 2022 smo največ količin GLS izvozili v Italijo; po strukturi z 58 % prevladuje okrogli industrijski les listavcev. Po količini izvoza sledi Avstrija, kamor še vedno izvažamo največ hlodovine iglavcev. Hrvaška postaja vedno bolj pomembna uvoznica okroglega lesa iz Slovenije, saj smo lani tja povečali izvoz za 42 % v primerjavi z letom 2021, prevladuje okrogli industrijski les listavcev.

Uvoz okroglega lesa je v letu 2022 znašal 0,782 milijona m3, kar je 12 % manj v primerjavi z letom 2021. Uvoz se je zmanjšal pri vseh skupinah, z izjemo skupine les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les iglavcev, pri kateri je uvoz za 1 % večji kot v letu 2021. V strukturi uvoza z 0,268 milijona m3 prevladuje skupina les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les iglavcev, z 0,239 milijona m3 sledi uvoz hlodovine iglavcev (-17 % v primerjavi z 2021). Uvoz lesa za kurjavo je bil v letu 2022 podoben uvozu v letu 2019 in sicer je le ta znašal 0,160 milijona m3. Nasprotno od izvoza, smo v lanskem letu uvozili najmanj okroglega industrijskega lesa listavcev in sicer 0,115 milijona m3. V letu 2022 smo največ količin GLS uvozili iz Avstrije, 69 % uvoza predstavlja les za celulozo in plošče in drug tehnični les iglavcev. Sledi uvoz iz Italije, od koder smo največ (67 %) uvozili hlodovine iglavcev.

V letu 2022 smo pri bilanci zunanjetrgovinske menjave z GLS beležili zunanjetrgovinski presežek, kar kaže na večjo proizvodnjo od porabe. Le ta je znašal 0,606 milijona m3, od tega je bilo 0,503 milijona m3 zunanjetrgovinskega presežka pri GLS listavcev namenjenih za industrijsko predelavo. Ta podatek je z izjemo leta 2015 rekorden. Do leta 2020 je bil tradicionalno največji zunanjetrgovinski presežek zabeležen pri skupini hlodi za žago in furnir iglavcev (v obdobju 2015–2018 nad 1 milijon m3), v letu 2021 pa je bil prvič po letu 1991 po podatkih SURS–a zabeležen zunanjetrgovinski primanjkljaj in sicer 970 m3. V letu 2022 pa je predvsem zaradi zmanjšanega uvoza hlodovine iglavcev, zunanjetrgovinski presežek znašal 44.000 m3.

Računska poraba GLS se povečuje in je v letu 2022 znašala 3,58 milijonov m3, od tega je bilo po oceni porabe slovenskega lesa 78 %. V strukturi porabe GLS prevladuje poraba industrijskega lesa (tj. hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les) in sicer je v letu 2022 le ta znašala 2,40 milijonov m3 (+6 % v primerjavi z letom 2021). Pri porabi okroglega industrijskega lesa v zadnjih štirih letih z 80 % prevladujejo iglavci. V strukturi računske porabe GLS je v letu 2022 s 46 % oziroma 1,64 milijoni m3 prevladovala poraba hlodov za žago in furnir iglavcev. Po ocenah se je delež porabe hlodov za žago in furnir iglavcev iz slovenskega lesa v letu 2022 povečal v primerjavi z letom 2020 in 2021 in je znašal okrog 85 %.

Največ okroglega lesa so v letu 2022 predelala podjetja v industriji žaganega lesa in furnirja (1,9 milijona m3), od tega je s 85 % prevladovala predelava iglavcev. Sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno predelale 0,48 milijona m3 (-5 % v primerjavi z 2021), od tega je bilo 54 % lesa iglavcev. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki porabijo nad milijon m3 lesa za kurjavo letno, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov. Nedavna raziskava Gozdarskega inštituta Slovenije je pokazala, da 34 % gospodinjstev sodelujočih v raziskavi za ogrevanje kot glavni/primarni energent uporabljajo lesna goriva, od tega z 78 % prevladuje poraba drv.

Stanje

Obseg proizvodnje GLS iz zasebnih gozdov je še vedno premajhen glede na razpoložljive količine in je povečan le v letih obsežnih sanitarnih sečenj. Delež izvoza GLS za predelavo v industriji glede na proizvodnjo se po letu 2016 počasi zmanjšuje, vendar je v letu 2022 še vedno predstavljal 40 % proizvodnje GLS (kjer upoštevamo, da del izvoza lahko izvira tudi iz uvoza). Za primerjavo, v obdobju 2002–2007 je ta delež znašal povprečno 15 %. Vrednost koeficienta poraba/proizvodnja GLS za predelavo v industriji se je od leta 2016 do 2021 povečevala, v letu 2022 pa se je iz 0,84 v letu 2021 znižala na 0,81. Povprečna vrednost koeficienta ostalih evropskih držav je v letu 2021 znašala 1,10, V 2022 pa se ocenjuje na 0,97. V letu 2023 je pričakovati večji obseg proizvodnje GLS v primerjavi z letnim obsegom obdobja 2017–2022, predvsem zaradi gradacije podlubnikov, vetroloma in snegolomov. Prav tako je pričakovati povečan izvoz GLS ter zmanjšan uvoz, poraba okroglega industrijskega lesa pa se bo po napovedih nekoliko zmanjšala v primerjavi z letom 2022.

Metodologija

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012.  Sklep Vlade RS št. 34000-1/2012/6 z dne 27. 6. 2012

 

Druge zakonodajne podlage:

 

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01)

 

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz različnih virov: SURS, individualna podjetja - večji predelovalci lesa, ZGS, SiDG.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Statistični urad RS (SURS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov

25. 10. 2023

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ter zunanji trgovini okroglega lesa.

 

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Struktura proizvodnje GLS se vodi v neto kubičnih metrih (medtem ko se posek v bruto m3) , kjer so upoštevani tržni (komercialni) volumni GLS, brez upoštevanja nadmer pri dolžinah. Količina je pri nekaterih GLS izražena s skorjo, pri nekaterih pa brez skorje. Glavni viri za izračunavanje strukture proizvodnje GLS so: družba SiDG d. o. o., ZGS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS – za podatke pred 2016), SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji.

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini okroglega lesa na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti tona (torej govorimo o masi lesa), ki se preko pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen okroglega lesa).

Poraba okroglega lesa je v kazalniku izračunana bilančno po formuli: proizvodnja + uvoz – izvoz. Analiza porabe okroglega lesa opisuje indikator stanja v primarni lesnopredelovalni industriji.

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o proizvodnji GLS so za državne gozdove povsem zanesljivi, za zasebne gozdove pa bi za natančne izračune potrebovali periodična in natančna zbiranja podatkov s strani žagarskih obratov, kmetijskih gospodarstev ter izvedbo popisa rabe lesa za kurjavo (drv) v Sloveniji. Pomanjkljivost kazalnika je tudi neupoštevanje pridobljenih količin lesa na površinah izven gozda. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba okroglega lesa se izračunava bilančno in sicer poraba = proizvodnja - izvoz + uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi okroglega lesa je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

 

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda tokov lesa zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih predvsem pridobivanja in rabe okroglega lesa v gozdovih v zasebni lasti.  

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Druge opombe:

 

Literatura oz. reference

KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.

PIŠKUR, Mitja. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood production, export and import. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.

PIŠKUR, Mitja. 2012. Poraba industrijskega okroglega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood consumption in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 70, št. 4, 179–182.

ŠČAP, Špela, KRAJNC, Nike. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 79, 7/8: 251–258.

ŠČAP, Špela. 2022. Tokovi okroglega lesa. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 48–59 s. DOI: 10.20315/SFS.183.

TRAVNIKAR, Tanja, BEDRAČ, Matej, BELE, Sara, BREČKO, Jure, HITI DVORŠAK, Ana, KOŽAR, Maja, LOŽAR, Luka, MOLJK, Ben, ZAGORC, Barbara, KUHAR, Aleš, ŠČAP, Špela. 2022. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (dne 10. 10. 2022)

ŠČAP, Špela, TRIPLAT, Matevž. 2023. Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji. Les, 72, 1: 5–20. DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a02.

TRAVNIKAR, Tanja, BEDRAČ, Matej, BELE, Sara, BREČKO, Jure, HITI DVORŠAK, Ana, KOŽAR, Maja, LOŽAR, Luka, MOLJK, Ben, TELIČ, Vesna, ZAGORC, Barbara, KUHAR, Aleš, ŠČAP, Špela. 2023. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2022_splosno__priloge_2.pdf (dne 25. 10. 2023) (predlog poročila je trenutno v vladni proceduri)