Tokovi okroglega lesa

Kazalnik prikazuje proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, zunanjo trgovino ter porabo le-teh. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2024.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami , ki so povzete po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehnični) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnejša delitev s prevodom definicij je naslednja:

• Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako drugače pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les pridobljen iz sečenj, npr. količine posekane v gozdovih in količine dreves izven gozda, vključno naravne izgube, izgube pri sečnji in spravilu v določenem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vključuje ves les ki je bil pridobljen z ali brez skorje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vključuje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehnični) okrogli les.
• Les za kurjavo (vključuje tudi les za oglje) je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene kot so kuhanje, ogrevanje, proizvodnja toplote in/ali proizvodnja energije. Vključuje les pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (če so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (n.pr. v kopah ali mobilnih pečeh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo teže 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izražen v m³). Les za kurjavo zajema tudi lesne sekance, ki se uporabljajo kot gorivo, če so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja.
• Okrogli industrijski les zajema ves okrogel les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine in sicer:

• Hlodi za žago in furnir so okrogli les, ki bo razžagan (ali skobljan) po dolžini, namenjen za izdelavo žaganega lesa ali železniških pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (običajno z luščenjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to ali je oz. ni grobo prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel, in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada okrogli les za proizvodnjo žaganih ali skobljanih tramov in ''embalažni'' les, če bo razžagan.
• Les za celulozo in plošče je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plošč ali vlaknenih plošč. Zajema okrogel les (z ali brez skorje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno iz okroglega lesa. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada tudi brusni les.
• Drug okrogli industrijski les je okrogel les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za žago, hlode za furnir in/ali les za celulozo in plošče. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo ter druge namene. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spadajo tudi druge oblike lesa drobnejših sortimentov, ki ne spadajo v zgornji kategoriji.

• Povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč. Z nego gozdov in pravočasnim obnavljanjem gozdnih sestojev povečati kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
• Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Les in izdelki iz lesa naj postanejo vodilni material.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov; pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in lesa slabše kakovosti oziroma lesnih ostankov kot energenta.

V letu 2024 je obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) znašal 4,869 milijona m³, kar je 8 % več v primerjavi z letom 2023. Eden izmed glavnih razlogov za povečanje proizvodnje GLS v letu 2024 v primerjavi z letom prej je za 15 % večji obseg sanitarnega poseka (2,091 milijona m³ oz. 45 % celotnega poseka po izdanih in prevzetih odločbah). V letu 2024 je bilo največ sanitarnega poseka zaradi vetra (42 %) in podlubnikov (35 %). Poleg tega se je nadaljevala sanacijska sečnja vetrolomov iz julija 2023. Proizvodnja GLS iglavcev je v letu 2024 znašala 2,645 milijona m³ in se je povečala za 15 % v primerjavi z letom 2023. Proizvodnja GLS listavcev se od leta 2020 naprej povečuje, v letu 2024 je znašala 2,225 milijona m³ (+1 % v primerjavi z letom 2023). V strukturi proizvodnje GLS iglavcev z 72 % prevladuje skupina hlodi za žago in furnir, pri GLS listavcev pa s 56 % prevladuje skupina les za kurjavo. Glede na lastništvo gozdov, s 75 % prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov in gozdov v lasti lokalnih skupnosti, ki je v letu 2024 znašala 3,642 milijona m³. V zasebnih gozdovih s 50 % prevladuje proizvodnja hlodov za žago in furnir, z 39 % sledi proizvodnja lesa za kurjavo. V državnih gozdovih pa z 48 % prevladuje proizvodnja hlodov za žago in furnir, z 42 % sledi proizvodnja lesa za celulozo in plošče.

V letih 2021, 2022 in 2023 je bil izvoz okroglega lesa dokaj konstanten in je v povprečju znašal 1,367 milijona m³ na leto. V letu 2024 pa se je izvoz povečal in znašal 1,592 milijona m³ (+16 % v primerjavi z 2023), kar je primerljivo z letom 2020. Izvoz se je povečal pri vseh skupinah okroglega lesa, z izjemo lesa za kurjavo. V strukturi izvoza okroglega lesa je v letu 2024 z 42 % prevladoval industrijski les listavcev, s prevladujočim deležem lesa bukve vseh dimenzij. Izvoz te skupine je znašal 674.000 m³ in je bil rekorden. Največ industrijskega lesa listavcev (59 %) smo v letu 2024 izvozili v Italijo. V zadnjih dveh letih (2023, 2024) se je zopet povečal izvoz hlodovine iglavcev; v letu 2024 je znašal 397.000 m³, kar je 14 % več kot v letu 2023 in 40 % več kot v letu 2022. Kar 84 % količin hlodovine iglavcev smo v letu 2024 izvozili v sosednjo Avstrijo. V letu 2024 se je povečal tudi izvoz celuloznega in drugega tehničnega lesa iglavcev in bil največji v zadnjih petih letih. Po letu 2020 je bilo v 2024 ponovno največ izvoza okroglega lesa v Avstrijo, in sicer 691.000 m³ (+50 % glede na 2023). Po strukturi izvoza okroglega lesa v Avstrijo z 48 % prevladuje hlodovina iglavcev, z 32 % sledi celulozni in drug tehnični les iglavcev. Po količini s 629.000 m³ sledi izvoz v Italijo, ki se je povečal za 16 % v primerjavi z letom 2023. V izvozu v Italijo z 64 % prevladuje industrijski les listavcev, predvsem bukov les vseh dimenzij. Na tretjem mestu držav uvoznic okroglega lesa iz Slovenije je Hrvaška, kamor smo v letu 2024 zmanjšali izvoz za 47 % v primerjavi z letom 2023. Na Hrvaško smo izvozili največ industrijskega lesa listavcev in lesa za kurjavo (oboje z 37 %). Četrta zaporedna država, kamor smo v 2024 največ izvažali okrogli les, je Kitajska, s količinami v obsegu 89.000 m³ (+32 % v primerjavi z 2023). V izvozu na Kitajsko z 61 % prevladuje hrastov industrijski les. V letu 2024 smo izrazito zmanjšali izvoz okroglega lesa v Bosno in Hercegovino (-66 % v primerjavi z 2023) in je bil na podobni ravni kot leta 2021. Po večletnem konstantnem količinskem izvozu okroglega lesa v Vietnam (povprečje 2021–2023 znaša 7.000 m³), se je le–ta v letu 2024 izrazito povečal in znašal 21.000 m³; podobno kot na Kitajsko, smo tudi v Vietnam v letu 2024 izvozili največ industrijskega lesa hrasta.

Po letu 2021 uvoz okroglega lesa upada, v letu 2024 je bil za 8 % manjši v primerjavi z letom 2023 in je znašal 582.000 m³. Pri tem se je najbolj zmanjšal uvoz industrijskega lesa iglavcev. V strukturi uvoza okroglega lesa v letu 2024 z 31 % prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev, s 26 % sledi industrijski les listavcev. V letu 2024 smo skupaj uvozili 179.000 m³ hlodovine iglavcev, od tega 59 % iz Italije. Industrijskega lesa listavcev pa smo največ (78 %) uvozili iz Hrvaške. Uvoz vseh skupin okroglega lesa se je v letu 2024 zmanjšal v primerjavi z letom 2023, izjema je le industrijski les listavcev, katerega uvoz se je povečal za dobro polovico. Pri tem se je najbolj povečal uvoz industrijskega lesa hrasta, in sicer kar za 84 % in je v letu 2024 znašal 86.000 m³. V letu 2024 smo za razliko od leta 2023 in 2022 ter enako kot v letu 2021, največ okroglega lesa uvozili iz Hrvaške, in sicer 203.000 m³, kar je 45 % več kot leta 2023. Pri tem z 58 % prevladuje uvoz industrijskega lesa listavcev z več kot polovičnim deležem hrastovega lesa. Sledi uvoz iz Italije, od koder smo v letu 2024 največ (68 %) uvozili hlodov za žago in furnir iglavcev. Po letu 2022 se izrazito zmanjšuje uvoz okroglega lesa iz Avstrije, v letu 2024 je le–ta znašal 92.000 m³, kar je 27 % manj kot leta 2023 in 66 % manj v primerjavi z letom 2022. Avstrija sicer ostaja na tretjem mestu držav uvoznic okroglega lesa v Slovenijo, od koder smo v letu 2024 največ uvozili celuloznega in brusnega lesa iglavcev. Avstriji sledi Bosna in Hercegovina, od koder izrazito prevladuje uvoz lesa za kurjavo listavcev.

Pri bilanci zunanje trgovine GLS že zadnjih 20 let beležimo zunanjetrgovinski presežek, ki je v obdobju obsežnih naravnih motenj in gradacij podlubnikov (2014–2018) dosegal rekordne vrednosti, in sicer od 1,930 milijona m³ do 2,625 milijona m³. V letu 2024 je zunanjetrgovinski presežek GLS znašal 1,010 milijona m³, od tega je bilo 0,523 milijona m³ zunanjetrgovinskega presežka pri GLS listavcev namenjenih za industrijsko predelavo. Zunanjetrgovinski presežek kaže na večjo proizvodnjo od porabe.

Bilančna poraba GLS je v letu 2024 znašala 3,859 milijona m³, kar je 2 % več v primerjavi z letom 2023 in 11 % več v primerjavi s povprečno letno porabo obdobja 2019–2023. Pri tem je poraba GLS za industrijsko predelavo znašala 2,356 milijona m³ (61 % skupne porabe), ostalo se je porabilo za domače potrebe, predvsem za ogrevanje gospodinjstev. V skupni porabi GLS iglavci predstavljajo 56–odstotni delež, medtem ko je njihov delež pri porabi GLS za industrijsko predelavo večji in znaša 81 %. Največ okroglega lesa so v letu 2024 predelala podjetja v industriji žaganega lesa in furnirja, in sicer 1,95 milijona m³, od tega je s 86 % prevladovala predelava iglavcev. Pri porabi hlodov iglavcev je z 89 % prevladovala poraba slovenskega lesa, kar je najvišji delež po letu 2019. Z 0,40 milijona m³ porabe GLS v 2024 sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, pri katerih so listavci predstavljali 52 %. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki so v letu 2024 porabila 1,35 milijona m³ lesa za kurjavo letno, ki vključuje tudi lesne sekance pridobljene v gozdu. Od tega z 82 % prevladuje les listavcev.

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012. Sklep Vlade RS št. 34000-1/2012/6 z dne 27. 6. 2012

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01)

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz različnih virov: SURS, individualna podjetja - večji predelovalci lesa, ZGS, SiDG.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Statistični urad RS (SURS)

Datum zadnjega zajema podatkov

14. 11. 2025

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ter zunanji trgovini okroglega lesa.

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Struktura proizvodnje GLS se vodi v neto kubičnih metrih (medtem ko se posek vodi v bruto m³) , kjer so upoštevani tržni (komercialni) volumni GLS, brez upoštevanja nadmer pri dolžinah. Količina je pri nekaterih GLS izražena s skorjo, pri nekaterih pa brez skorje. Glavni viri za izračunavanje strukture proizvodnje GLS so: družba SiDG d. o. o., ZGS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS – za podatke pred 2016), SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji.

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini okroglega lesa na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti tona (torej govorimo o masi lesa), ki se preko pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen okroglega lesa).

Poraba okroglega lesa je v kazalniku izračunana bilančno po formuli: proizvodnja + uvoz – izvoz. Analiza porabe okroglega lesa opisuje indikator stanja v primarni lesnopredelovalni industriji.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o proizvodnji GLS so za državne gozdove povsem zanesljivi, za zasebne gozdove pa bi za natančne izračune potrebovali periodična in natančna zbiranja podatkov s strani žagarskih obratov, kmetijskih gospodarstev ter izvedbo popisa rabe lesa za kurjavo (drv) v Sloveniji. Pomanjkljivost kazalnika je tudi neupoštevanje pridobljenih količin lesa na površinah izven gozda. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba okroglega lesa se izračunava bilančno in sicer poraba = proizvodnja - izvoz + uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi okroglega lesa je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda tokov lesa zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih predvsem pridobivanja in rabe okroglega lesa v gozdovih v zasebni lasti. 

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Druge opombe:

Literatura oz. reference

Krajnc, N., Piškur, M. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.
Piškur, M. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood production, export and import. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.
Piškur, M. 2012. Poraba industrijskega okroglega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood consumption in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 70, št. 4, 179–182.
Ščap, Š., Krajnc, N. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 79, 7/8: 251–258.
Ščap, Š. 2022. Tokovi okroglega lesa. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 48–59 s. DOI: 10.20315/SFS.183.
Ščap, Š., Triplat, M. 2023. Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji. Les, 72, 1: 5–20. DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a02.
Ščap, Š., Škrk Dolar, N., Stare, D., Remic, T. 2025. Wood products market statement with forecasts (Market Statement 2025, Slovenia). https://unece.org/sites/default/files/2025-10/MS2025_Slovenia_ENfin.pdf
Travnikar, T. (urednica), Bedrač, M., Bele, S., Bleiweis, A., Brečko, J., Dovečar, M., Hiti Dvoršak, A., Kožar, M., Ložar, L., Moljk, B., Telič, V., Zagorc, B., Ahačič Pogačnik, U., Jagodic, A., Kuhar, A., Krejan Čokl, J., Oblak, O., Očko, J., Pucihar, Š., Ščap, Š., Triplat, M., Zagorc, B., Žovlje, S. 2025. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2024. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2024_splosno__priloge_1.pdf