Primerjava struktur inputov v lesarstvo na podlagi nacionalnih input-output tabel v Sloveniji in Avstriji

V pričujočem prispevku bomo pozornost namenili zgolj strukturi inputov v sektorju Lesarstva (C.16) in sicer za Slovenijo in Avstrijo v letu 2015. Struktura inputov v proizvodnjo kateregakoli sektorja je v grobem sestavljena iz (1) inputov povezanih sektorjev, katerih proizvode dotični sektor potrebuje za normalen potek lastne proizvodnje, (2) sredstev za zaposlene, (3) vrednosti uvoza blaga in storitev iz tujih gospodarstev in (4) ostalih primarnih inputov, ki jih sestavljajo neto poslovni presežek in raznovrstni prihodki, davki brez subvencij na izdelke, potrošnja stalnega kapitala in drugi davki, zmanjšani za druge subvencije na proizvodnjo.

Input-output tabela predstavlja matriko medpanožnih transakcij na nacionalni ravni, ki ji za posamezne države z anketami v rednih časovnih presledkih (vsakih 5 do 10 let) sestavljajo nacionalni statistični uradi. Na podatkovnem portalu EUROSTAT (2022), so za večino evropskih držav omenjeni podatki prosto dostopni.

Kot pa že ime pove »input-output« matrika podatkov za posamezen gospodarski sektor v vertikalni smeri analizira strukturo inputov, ki so potrebni za proizvodnjo proizvodov. Le ti se nadalje v horizontalni smeri pojavljajo v potrošnji, ki je razdeljena  na potrošnjo ostalih povezanih gospodarskih sektorjev, potrošnje gospodinjstev, javne potrošnje ter druge potrošnje (npr. izvoz).

V pričujočem prispevku bomo pozornost namenili zgolj strukturi inputov v sektorju Lesarstva (C.16) in sicer za Slovenijo in Avstrijo v letu 2015. Struktura inputov v proizvodnjo kateregakoli sektorja je v grobem sestavljena iz (1) inputov povezanih sektorjev, katerih proizvode dotični sektor potrebuje za normalen potek lastne proizvodnje, (2) sredstev za zaposlene, (3) vrednosti uvoza blaga in storitev iz tujih gospodarstev in (4) ostalih primarnih inputov, ki jih sestavljajo neto poslovni presežek in raznovrstni prihodki, davki brez subvencij na izdelke, potrošnja stalnega kapitala in drugi davki, zmanjšani za druge subvencije na proizvodnjo.

V preglednici 1 prestavljamo absolutne in relativne vrednosti strukture inputov lesarske panoge v Sloveniji in Avstriji iz katerih ugotavljamo, da Slovenija po podatki iz leta 2015 bistveno zaostaja v razvitosti analiziranega sektorja biogospodarstva. Med tem ko so relativni deleži porabe sredstev za zaposlene (med 11 in 12 %) in ostalih primarnih inputov (okoli 7.5 %) med državama zelo podobni, je bistvena razlika med deležema uvoza blaga in storitev in posledično tudi deležu inputov v lesarstvo iz sektorjev nacionalnih gospodarstev. Uvoz blaga in storitev v strukturi inputov v lesarstvu v Sloveniji je leta 2015 znašal kar 41 %, med tem ko je ta delež v Avstriji 17 %. Obratno sorazmerna situacija je v tem primeru pri deležu inputov v lesarstvo iz sektorjev nacionalnih gospodarstev, kjer delež v Sloveniji predstavlja 40.5 %, med tem ko je v Avstriji ta delež 63.5 %. Iz tega izhaja da je bilo v letu 2015 Slovensko lesarstvo v veliki meri odvisno od uvoza blaga in storitev, pri čemer je ta uvoz sestavljen iz proizvodov z že ustvarjeno dodano vrednostjo (npr. žagan les in lesni kompoziti). To dejstvo predstavlja velik potencial za razvoj biogospodarstva v prihodnosti.

V nadaljevanju projekta bomo po predstavljenem načinu analizirali tudi druge gospodarske sektorje, ki sestavljajo gozdno lesno biogospodarstvo.

 ^a -uradno ime v standardni nomenklaturi dejavnosti: C.16 - Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva

Preglednica 1: Struktura inputov v Lesarstvo (C.16) v letu 2015. Podatki so povzeti iz nacionalnih Input-output tabel, ki jih za analizirane države sestavljajo nacinonalni statistični uradi (EUROSTAT, 2022).

Literatura:

EUROSTAT (2022). "Symmetric input-output table at basic prices (product by product)". Statistical Office of the European Union (Eurostat)).